VDSS Sklep Pdp 513/2019

Jedro

Tožnica je prerekala, da je bila odločitev na organu druge stopnje sprejeta dne 11. 4. 2018, in je navajala, da je bila odločba izdana kasneje, tj. 15. 6. 2018. Ob smiselni uporabi določbe 129. člena ZPP se kot datum odločitve šteje datum zasedanja senata komisije na seji dne 11. 4. 2018, kakor izhaja iz uvoda odločbe organa druge stopnje. Po prvem odstavku 324. člena ZPP uvod odločbe vsebuje med drugim tudi datum, ko je bila odločitev izdana, medtem ko datum njene pisne izdelave (15. 6. 2018) za zastaranje vodenja disciplinskega postopka ni relevanten. Navedeno pomeni, da je tožena stranka spoštovala subjektivni zastaralni rok za vodenje postopka, ker se je ta zaključil pred 15. 5. 2018, in sicer s sprejemom odločitve dne 11. 4. 2018.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 15. 6. 2018 in št. ... z dne 16. 2. 2018 ter ustavilo disciplinski postopek zoper tožnico (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške disciplinskega postopka v znesku 909,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 670,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da sta odločbi displinskih organov tožene stranke javni listini. Iz drugostopenjske odločbe tožene stranke izhaja, da je bila seja disciplinske komisije, na kateri je bila sprejeta odločitev, dne 11. 4. 2018. Dvom v pravilnost datuma seje disciplinske komisije, 11. 4. 2018, je tožnica utemeljila s tem, da o seji ni bila obveščena in da nanjo ni bila vabljena. Tožena stranka meni, da komisija ni bila dolžna obveščati tožnice o dnevu seje senata niti je nanjo vabiti, saj ob smiselni uporabi določbe 347. člena ZPP komisija kot disciplinski organ druge stopnje odloča o ugovoru brez obravnave, kadar oceni, da ta za odločitev ni potrebna. Seja senata je bila dne 11. 4. 2018, pisni odpravek odločbe pa je bil izdan 15. 6. 2018. Tožnica ni ponudila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti v datum seje senata. Dejstvo, da tožnica ni bila vabljena na sejo, še ne pomeni, da se ta ni izvedla 11. 4. 2018. Zato vodenje disciplinskega postopka ni zastaralo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe tožene stranke v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sprejeta odločitev napačna oziroma vsaj preuranjena.

6. Sodišče prve stopnje je tožničin ugovor zastaranja disciplinskega postopka presojalo na podlagi desetega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in naslednji), po katerem vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, pri čemer se všteva tudi čas iz devetega odstavka 57. člena ZObr (subjektivni rok). Ugotovilo je, da je tožena stranka za tožničine kršitve izvedela najkasneje 15. 11. 2017, ko je bilo izdano pooblastilo za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku. Disciplinski postopek se je končal z dokončno odločitvijo disciplinske komisije, sprejeto dne 11. 4. 2018 (datum je naveden v uvodnem besedilu odločbe), odločba pa ima datum 15. 6. 2018. Ob upoštevanju 291. člena ZPP je sodišče prve stopnje kot merodajen štelo datum izdaje odločbe, ki je hkrati dan seje disciplinskega organa druge stopnje, in sicer 15. 6. 2018. Na podlagi navedenega je presodilo, da je zaradi poteka subjektivnega roka vodenje disciplinskega postopka zastaralo 15. 5. 2018.

7. Skladno s sedmim odstavkom 57. člena ZObr o ugovoru odloča komisija v senatu treh članov. Odločitev o ugovoru sprejme torej disciplinski organ druge stopnje - komisija kot kolegijski organ v senatu treh članov. Ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnikov stalne sestave poteka po postopku, v katerem se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za postopek pred delovnim sodiščem. Odločitev tožene stranke je akt delodajalca, zato ne gre za javno listino v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP. Ne glede na to pa se tožena stranka v pritožbi utemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 347. člena ZPP, po katerem sodišče druge stopnje odloča o pritožbi brez obravnave, kadar oceni, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna. Ker je disciplinski organ druge stopnje o ugovoru ob smiselni uporabi navedene določbe odločil brez obravnave, niso odločilne navedbe tožnice, da o seji disciplinske komisije ni bila obveščena niti nanjo vabljena. ZPP ne predvideva, da bi bila pri sprejemanju odločitve (posvetovanju in glasovanju) na seji senata navzoča stranka. Sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo določbe 291. člena ZPP ni relevantno, saj se ta nanaša na odločanje organa po opravljeni obravnavi.

8. Tožnica je prerekala, da je bila odločitev na organu druge stopnje sprejeta dne 11. 4. 2018, in je navajala, da je bila odločba izdana kasneje, tj. 15. 6. 2018. Ob smiselni uporabi določbe 129. člena ZPP se kot datum odločitve šteje datum zasedanja senata komisije na seji dne 11. 4. 2018, kakor izhaja iz uvoda odločbe organa druge stopnje. Po prvem odstavku 324. člena ZPP uvod odločbe vsebuje med drugim tudi datum, ko je bila odločitev izdana, medtem ko datum njene pisne izdelave (15. 6. 2018) za zastaranje vodenja disciplinskega postopka ni relevanten. Navedeno pomeni, da je tožena stranka spoštovala subjektivni zastaralni rok za vodenje postopka, ker se je ta zaključil pred 15. 5. 2018, in sicer s sprejemom odločitve dne 11. 4. 2018.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zaradi poteka subjektivnega roka zastaralo vodenje disciplinskega postopka. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje še ni presojalo disciplinske odgovornosti tožnice niti ni s tem v zvezi izvedlo dokaznega postopka. To zahteva ugotavljanje dejstev, ki še niso bila predmet obravnave. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva o obstoju disciplinske odgovornosti prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pritožbe (25. člen Ustave RS). Pritožbeno sodišče glede na konkretne okoliščine primera ocenjuje, da je zaradi varstva pravic strank do pritožbe smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje, in da vrnitev zadeve v novo sojenje ne bo povzročila hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek tako, da bo ugotovilo, ali so izpolnjeni pogoji za disciplinsko odgovornost tožnice, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter stroških postopka.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

17.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep Pdp 668/2021
• VDS sodba in sklep Pdp 405/98
• VDS sodba Pdp 317/98