VDSS Sodba in sklep Psp 264/2019

Jedro

Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 20. 9. 2018 in sklep št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 3. 2018, izdajo popravne odločbe z učinkovanjem od 5. 3. 2018 dalje ter povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka). Tožbo v delu na odpravo odločbe toženca št.: ... z dne 12. 10. 2017 je zavrglo (II. točka izreka).

2. Pritožuje se tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Podano je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisniku z glavne obravnave in predloženo sodbo Psp 156/2018, in samimi temi listinami. Napačno so povzeti tožbeni zahtevek in navedbe, zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Razlogi o odločilnih dejstvih niso navedeni. Odločba z dne 12. 10. 2017 je utemeljena na pravilni pravni podlagi (48. in 49. členu ZPIZ-2), sam odmerni odstotek pa je napačno zapisan. Ne gre za vsebinsko nestrinjanje z odločbo z dne 12. 10. 2017. Ker je odmerni odstotek napačno zapisan, je tudi pokojnina napačno odmerjena. Računska pomota je podana v določitvi odmernega odstotka 57,25. Tudi sama določitev tega odstotka ni pojasnjena. Odmerni odstotek z dejanskimi okoliščinami nima povezave in je bil odčitan ter posledično zapisan pomotoma. Odločbo je zato potrebno popraviti po 223. členu ZUP in izdati popravno odločbo. Popravljena odločba bi lahko učinkovala od 5. 3. 2018 dalje. Določbe 37., 48. in 49. člena ZPIZ-2 so zmotno uporabljene. Odmerni odstotek za 40 let, 1 mesec in 8 dni pokojninske dobe znaša 63,5 %. Čeprav je z vlogo z dne 1. 2. 2018 uveljavljala le izdajo popravne odločbe po 223. členu ZUP, predlaga, da pritožbeno sodišče za določitev pravilnega odmernega odstotka uporabi 183. člen ZPIZ-2. V zadevi Psp 156/2018 je bil odmerni odstotek določen z upoštevanjem celotne dopolnjene pokojninske dobe. Odmerni odstotek za dopolnjeno dobo 36 let, 10 mesecev in 8 dni znaša 58,67 %. Ker še ni dopolnila 65 let starosti niti 38 let pokojninske dobe, ji gre prišteta doba. Invalidsko pokojnino je zato potrebno odmeriti z odmernim odstotkom 63,5 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve glede na pritožbene navedbe v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izpodbijana zavrnilna sodba in sklep o zavrženju dela tožbe izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Zatrjevana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. T. i. protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Torej takrat, ko sodišče listinam oziroma zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo dejansko imajo. Takšno nasprotje ni podano. Sicer pa se do pavšalne navedbe, da naj bi bilo v razlogih sodbe o zapisniku z glavne obravnave in predloženo sodbo Psp 156/2018 ter samimi temi listinami podano nasprotje, ni mogoče niti konkretizirano opredeliti.

6. Podana ni niti zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Sodišče v obrazložitvi sodbe ne ponavlja vseh navedb strank, temveč le povzame bistvene navedbe. V izpodbijani sodbi so tožničine navedbe ustrezno povzete. S sodbo v I. točki izreka je razsojeno o takšnem tožbenem zahtevku, kot ga je tožnica postavila². Torej o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih odločb z dne 20. 9. 2018 in z dne 26. 3. 2018 ter odreditvi tožencu, da izda popravno odločbo z učinkovanjem od 5. 3. 2018 dalje.

K pritožbi v delu zoper sodbo (zoper I. točko izreka)

7. Predmet spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o popravi računske pomote v dokončni in pravnomočni odločbi z dne 12. 10. 2017, izdanih na podlagi takšne izrecne tožničine zahteve z dne 1. 2. 2018.

8. Z odločbo z dne 12. 10. 2017 je bila tožnici, ki je do nastanka invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni dopolnila 59 let starosti in 40 let, 1 mesec in 8 dni pokojninske dobe skupaj s prišteto dobo, odmerjena invalidska pokojnina v višini 57,25 % pokojninske osnove. Tožnica je dopolnila 36 let, 10 mesecev in 8 dni zavarovalne dobe (z dokupom), prišteta doba pa znaša 3 leta in 3 mesece.

Invalidska pokojnina je bila odmerjena po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)³. Skladno s 1. odstavkom 48. člena ZPIZ-2 se invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način, določen v 37. členu ZPIZ-2. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 137. členu ZPIZ-2. Po 2. odstavku 49. člena ZPIZ-2 invalidska pokojnina, odmerjena po 1. odstavku tega člena za invalidnost, ki je posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen če dopolnjena pokojninska doba presega 40 let (moški) ali 38 let (ženska). Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri v višini 57,25 % od pokojninske osnove (1. odstavek 47. člena ZPIZ-2).

9. V sodnem in že v obravnavanem predsodnem upravnem postopku je pravilno zaključeno, da pri določitvi odmernega odstotka v odločbi z dne 12. 10. 2017 ne gre za računsko oziroma tehnično pomoto, ki bi jo bilo kot tako mogoče popraviti s popravnim sklepom.

10. Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)⁴. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi⁵ in pravni teoriji⁶ le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.

11. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za pomoto v smislu 223. člena ZUP, temveč bi lahko šlo kvečjemu za zmotno uporabo določb ZPIZ-2. Zmotne uporabe materialnega prava pa, tudi če bi bila podana, kot že navedeno, ni mogoče popraviti s popravnim sklepom. Pogoji iz 223. člena ZUP za izdajo popravnega sklepa torej niso izpolnjeni. Sicer pa je že toženec v izpodbijanih posamičnih upravnih aktih pojasnil, da se tožnici, pri kateri je vzrok invalidnosti bolezen in ki je dopolnila 36 let, 10 mesecev in 8 dni zavarovalne dobe, torej manj kot 38 let, invalidska pokojnina odmeri z odmernim odstotkom v višini 57,25 %. Odmera invalidske pokojnine pri invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, in dopolnjena pokojninska doba (brez prištete dobe) ne dosega 40 let (moški) ali 38 let (ženska), je omejena na 57,25 %. Zadeva Psp 156/2018, v kateri je zavarovanka dopolnila več kot 38 let pokojninske dobe brez prištete dobe, z obravnavano ni primerljiva in zato niti uporabljiva.

12. Določitve odmernega odstotka v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče obravnavati po 183. členu ZPIZ-2, saj zahteva za razveljavitev ali spremembo dokončne in pravnomočne odločbe z dne 12. 10. 2017 sploh ni bila vložena. Nasprotno, tožnica v pritožbi celo sama navaja, da je z vlogo z dne 1. 2. 2018 uveljavljala le izdajo popravne odločbe po 223. členu ZUP. Takšno zahtevo, kot predhodno že pojasnjeno, pa je bilo mogoče pravilno in zakonito le zavrniti.

13. Vse predhodno navedeno pomeni, da je z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zahteva za popravo računske pomote v odločbi z dne 12. 10. 2017 pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in izdajo popravnega sklepa pa s sodbo v I. točki izreka utemeljeno zavrnjen. Pritožba v delu zoper sodbo mora torej ostati brezuspešna.

K pritožbi v delu zoper sklep (zoper II. točko izreka)

14. Enako velja za pritožbo v delu zoper sklep. Tožbo na odpravo odločbe toženca z dne 12. 10. 2017 je sodišče prve stopnje s sklepom v II. točki izreka zakonito zavrglo.

15. Sodno varstvo pravic iz invalidskega zavarovanja je praviloma⁷ dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁸ je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno (2. odstavek 63. člena ZDSS-1). Po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa ni bila vložena (75. člen ZDSS-1). Pravnomočne odločbe⁹ v sodno socialnem sporu namreč ni več dopustno izpodbijati, niti presojati njene pravilnosti in zakonitosti. Prav takšno procesno dejansko stanje je podano v obravnavani zadevi.

16. Ker zoper odločbo z dne 12. 10. 2017 ni bila vložena pritožba, je postala dokončna in pravnomočna. Procesne predpostavke za sodno varstvo oziroma izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 12. 10. 2017 niso izpolnjene. Pomeni, da vsebinska presoja pravilnosti in zakonitosti te odločbe ni dopustna.

Odločitev pritožbenega sodišča

17. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ter 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Zapisnik z naroka z dne 10. 6. 2019 (listovna številka 21 sodnega spisa).
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁵ Na primer Psp 184/2019.
⁶ V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 429.
⁷ Izjema je le molk organa.
⁸ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁹ 225. člen ZUP

Datum zadnje spremembe:

17.01.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 426/2004
• VSL Sklep Cst 355/2021
• VSL Sklep II Cpg 280/2021