<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba in sklep Psp 202/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.202.2019
Evidenčna številka:VDS00030072
Datum odločbe:17.10.2019
Senat:Edo Škrabec (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija

Jedro

Revizijsko sodišče je že zavzelo stališče, da ZZVZZ ne ureja postopka za uveljavljanje pravice do zdravljenja v tujini, POZZ pa je podnormiran. Postopek za odobritev zdravljenja v tujini in postopek za povračilo stroškov (že opravljenega) zdravljenja v tujini sta ločena oziroma ne nujno povezana postopka. Zavarovana oseba pa lahko sproži oba postopka. Ni določeno, da bi zavarovanec moral zahtevati predhodno odobritev zdravljenja v tujini, niti da v primeru vložene zahteve za predhodno odobritev zdravljenja ne bi smel naknadno vložiti še zahteve za povračilo stroškov že opravljenega zdravljenja. Zavarovanec torej lahko uveljavlja predhodno odobritev oziroma napotitev na zdravljenje v tujino ali/in po že opravljenem zdravljenju zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Nejasna določila splošnih aktov toženca ne smejo iti v škodo zavarovancu.

Če je zdravljenje v tujini z dokončno ali celo pravnomočno odločbo predhodno odobreno in zdravljenje v tujini dejansko opravljeno, je toženec po stališču pritožbenega sodišča dolžan zavarovancu stroške tudi povrniti. Predmet postopka za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini je v tem primeru lahko le še odmera stroškov, nikakor pa ne več vprašanje, ali je zavarovanec do povračila stroškov v tujini upravičen ali ne. Predhodna odobritev oziroma napotitev na zdravljenje v tujino je temelj oziroma podlaga za odmero nastalih stroškov. Če je zdravljenje v tujini na podlagi predhodne napotitve dejansko opravljeno, ni mogoče šteti, da stroški zdravljenja niso nastali, četudi jih ni plačal zavarovanec, temveč kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Toženec je kot izvajalec tovrstnega obveznega zavarovanja dolžan te pravice zagotavljati. Drugačno stališče toženca je zmotno in zato nesprejemljivo. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da plačilo stroškov zdravljenja v tujini s strani samega zavarovanca, ni zakonski pogoj za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini. V pravnomočna pravna razmerja je glede na 158. člen Ustave RS dopustno posegati le v postopku, na način in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon. Torej jih odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z izrednimi pravnimi sredstvi, urejenimi z ZUP.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka zavrglo tožbo na odpravo odločb št. ... z dne 1. 12. 2015 in št. ... z dne 29. 7. 2015. Z II. točko izreka je odpravilo odločbi št. ... z dne 9. 2. 2016 in št. ... z dne 30. 7. 2015 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Tožencu je naložilo izdajo nove odločbe (III. točka izreka). Naložilo mu je še, da tožniku povrne 2.168,46 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep o zavrženju tožbe in stroškovni sklep (I. in IV. točka izreka) se pritožuje tožnik zaradi kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015, ki pravico do zdravljenja v tujini omejujeta na obdobje od 2. 12. 2014 do 3. 12. 2014, posegata v pravice, priznane z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 18. 6. 2014 o priznanju plačila celotnega pregleda in zdravljenja v bolnišnici A. v ZDA. Ni omejena na konkretno zdravljenje. Toženec je nedopustno zahteval dokazila o plačilu stroškov. Nedopustno je, da toženec ne bi bil dolžan plačati stroškov zdravljenja, če zdravstvene storitve plača tretji. Toženec mu ni povrnil vseh stroškov zdravljenja v tujini, ki bo trajalo še več let. Tožnikovi starši in starši drugih otrok s tovrstnimi boleznimi so se sami aktivno vključili v zagotovitev zdravljenja. Iz odločbe z dne 1. 12. 2015 ni razvidno, ali odločba z dne 18. 6. 2014 sploh ostaja v veljavi, niti ni jasno, ali mu je prva operacija v tujini še odobrena ali ne, oziroma kakšno zdravljenje mu je sploh odobreno. Zmotno so odmerjeni stroški postopka, saj gre za ocenljivo zadevo in bi mu moralo sodišče priznati višje stroške. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Toženec se pritožuje zoper sodbo (II., III. in IV. točka izreka) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik je nesporno upravičen do povračila stroškov zdravljenja, saj mu je bilo zdravljenje odobreno s pravnomočno odločbo. Toženec bi svojo obveznost lahko izpolnil z nakazilom sredstev neposredno v bolnišnico ali posredno tožniku. Bolnišnica ni stranka tega postopka. Enako velja za B., ki je izpolnil toženčevo in ne tožnikovo obveznost. V razmerje med tožnikom in tožencem so vključene tretje osebe, vendar nihče ne bi smel biti prikrajšan ali obogaten. Tožnik pa je obogaten, saj je prejel sredstva za plačilo zdravstvenih storitev, ki jih ni porabil za zdravljenje, ki ga je plačal tretji. B. ni tožnikov, temveč toženčev izpolnitveni pomočnik. Prenehala je obveznost med tožnikom in tožencem. Terjatev preide na izpolnitelja, zato je nastalo razmerje med tožencem in B.. Sredstva, ki jih je bil dolžan tožniku, bi moral plačati B.. Stroške je dolžan povrniti tistemu, kateremu so dejansko nastali. Če tretji izpolni obveznost namesto dolžnika, po 274. členu OZ izpolnitve ni več mogoče terjati od dolžnika. Po 228.a do 228.d členu POZZ mora zavarovanec predložiti račun v izvirniku. Tožnik ga ni predložil, ker z njim razpolaga B.. Sicer pa je zoper tožnika vložil tožbo na povračilo neupravičeno prejetih sredstev. Postopka sta bila razdružena in izdana zavrnilna sodba.

4. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe toženca in predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter povračilo stroškov.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba zoper odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 zakonito zavržena, odločbi z dne 9. 2. 2016 in z dne 30. 7. 2015 pa utemeljeno odpravljeni in zadeva utemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje.

Dejanske okoliščine konkretnega primera in predmet spora

7. Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 18. 6. 2014 je bilo na tožnikovo zahtevo za napotitev na selektivno dorzalno rizotomijo v tujino med drugim odločeno, da je upravičen do pregleda in zdravljenja v bolnici A., ZDA. Izrečeno je bilo, da ima pravico do enega spremljevalca, da se za potovanje odobri prevoz z letalom economy class in z javnim prevoznim sredstvom od letališča do zdravstvene ustanove, da imata tožnik in spremljevalec pravico do povračila potnih stroškov, da bo nakazana akontacija po predloženem predračunu in da se stroški zdravljenja poravnajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

8. Stroške zdravljenja v tujini (za selektivno dorzalno rizotomijo in podaljšanje tetiv goleni) v znesku 43.439,07 EUR je 8. 9. 2014 na račun izvajalca (bolnišnice v ZDA) plačalo območno združenje B. po predhodni organizaciji akcije zbiranja sredstev za plačilo zdravljenja. 13. 10. 2014 je B. tožniku nakazal znesek v višini 2.660,62 EUR za plačilo letalskih kart. Selektivna dorzalna rizotomija je bila opravljena 20. 11. 2014. Zdravljenje je trajalo od 1. 11. 2014 do 16. 12. 2014. Sočasno je bilo od 2. 12. 2014 do 4. 12. 2014 pri tožniku v isti bolnišnici opravljeno še podaljšanje tetiv goleni. 11. 3. 2015 je toženec tožniku za zdravljenje v tujini plačal 34.232,11 EUR kot povračilo stroškov selektivne dorzalne rizotomije.

9. Z dokončno odločbo z dne 1. 12. 2015 sta bila odpravljena prvostopenjska sklep in odločba z dne 29. 7. 2015, tožniku odobreno zdravljenje podaljšanja tetiv goleni, opravljeno v obdobju od 2. 12. 2014 do 3. 12. 2014 v bolnišnici A., ZDA, priznana pravica do enega spremljevalca, odobren prevoz z letalom economy class ter z javnim prevoznim sredstvom od letališča do zdravstvene ustanove in nazaj ter priznana pravica do povračila potnih stroškov in stroškov zdravljenja v skladu s predpisi.

10. Z dokončno odločbo z dne 9. 2. 2016 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 30. 7. 2015 je bilo med drugim odločeno, da sta tožnik in spremljevalec za zdravljenje od 17. 11. 2014 do 16. 12. 2014 v C., bolnišnica A., ZDA, odobreno z odločbama z dne 18. 6. 2014 in 1. 12. 2015, upravičena do povračila potnih stroškov v znesku 1.563,47 EUR (6,17 EUR za prevozne stroške in 1.557,30 EUR za stroške prehrane in bivanja), pri čemer se ta znesek odšteje od zneska 34.232,11 EUR, kolikor znaša dolg, ki ga ima tožnik do toženca, in dolg tožnika do toženca znaša 32.668,64 EUR. Zahteva za povračilo stroškov selektivne dorzalne rizotomije in podaljšanja tetiv goleni je bila zavrnjena. Zavrnjene so bile zahteve za povračilo letalskih stroškov po računu z dne 8. 9. 2014 v višini 1.012,70 EUR, za povračilo stroškov za zavarovanje nakupa letalskih kart po računu z dne 8. 9. 2014 v višini 110,46 EUR in stroškov turističnega zavarovanja z asistenco v tujini v višini 83,87 EUR ter za povračilo stroškov bivanja za čas bivanja tožnika in bivanja spremljevalca od 13. 11. 2014 do 17. 11. 2014 in od 16. 12. 2014 do 20. 12. 2014 ter za čas bivanja spremljevalca od 17. 11. 2014 do 25. 11. 2014.

11. Tožnik v tem sporu izpodbija odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 o dodatni in naknadni odobritvi zdravljenja s podaljšanjem tetiv goleni. Izpodbija še odločbi z dne 9. 2. 2016 in z dne 30. 7. 2015 o zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov selektivne dorzalne rizotomije in podaljšanja tetiv goleni ter ugotovitvi obstoja dolga tožnika do toženca v znesku 32.668,64 EUR. Vtožuje povračilo stroškov zdravljenja in s tem povezanih stroškov. Sočasno toženec od tožnika v drugem socialnem sporu vtožuje povračilo zneska 32.668,64 EUR.2

K pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju tožbe zoper odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 (I. točka izreka)

12. Tožba zoper odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 je zakonito zavržena zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk oziroma pravnega interesa.

13. Po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 je socialni spor dopusten, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za sodno varstvo. Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena ves čas postopka. Po sodni praksi4 ni podan, če stranka svojega pravnega položaja, tudi če v sporu uspe, ne more več izboljšati.

14. Nobenega dvoma ni, da je odločba z dne 18. 6. 2014 dokončna in pravnomočna, saj ni bila odpravljena, razveljavljena niti spremenjena z nobenim od zakonsko predvidenih izrednih pravnih sredstev, in velja tako, kot se glasi. Torej na odobritev zdravljenja s selektivno dorzalno rizotomijo v C., bolnišnica A. v ZDA in potnih ter drugih stroškov, povezanih s to konkretno operacijo. Predmet upravnega postopka, končanega z odločbo z dne 18. 6. 2014, je bila le selektivna dorzalna rizotomija. Tožnik je z zahtevo z dne 15. 5. 2014 uveljavljal le napotitev na to operacijo in le za njo je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni zakonski pogoji za napotitev na zdravljenje v tujino (mnenje konzilija z dne 4. 6. 2014). Drugačno stališče pritožnika, da mu je bilo z odločbo z dne 18. 6. 2014 odobreno celotno, tudi vse nadaljnje ali celo bodoče zdravljenje v obravnavani bolnišnici, je zmotno in zato ni sprejemljivo.

15. Ker je bilo tožniku z odločbo z dne 1. 12. 2015 priznano zdravljenje s podaljšanjem tetiv goleni in potni ter drugih stroški, povezani s to operacijo, mu ni bilo priznano manj, kot mu je bilo predhodno priznano z odločbo z dne 18. 6. 2014. Nasprotno, dodatno k že odobreni selektivni dorzalni rizotomiji z odločbo z dne 18. 6. 2014 je bilo z odločbo z dne 1. 12. 2015 odobreno še zdravljenje s podaljšanjem tetiv goleni. Tožniku sta bili torej odobreni obe operaciji v tujini, kar je v obravnavanih predsodnih upravnih postopkih tudi uveljavljal. To pa je za obstoj procesnih predpostavk za izpodbojno tožbo zoper odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 edino odločilno. Pomeni, da tožnik z dokončno odločbo z dne 1. 12. 2015 ni bil prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pomeni pa tudi, da niti ugoditev tožbenemu zahtevku ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja. Z morebitno odpravo odločb z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015 njegov pravni položaj ne bi bil izboljšan, temveč kvečjemu poslabšan, saj bi s tem lahko odpadla podlaga za povračilo stroškov podaljšanja tetiv goleni.

16. Ker niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo po 63. členu ZDSS-1 oziroma ni podan tožnikov pravni interes za izpodbojno tožbo zoper odločbi z dne 1. 12. 2015 in z dne 29. 7. 2015, vsebinska presoja odločb ni dopustna in je tožba v tem delu zakonito zavržena. Iz navedenih razlogov tožnikova pritožba v delu zoper zavrženje tožbe ni utemeljena.

K pritožbi toženca zoper odpravo odločb z dne 9. 2. 2016 in z dne 30. 7. 2015 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (II. in III. točka izreka)

17. Utemeljena ni niti pritožba toženca v delu zoper ugoditveno sodbo. V obravnavanem predsodnem postopku je bila tožnikova zahteva za povračilo stroškov selektivne dorzalne rizotomije, ki so bili tožniku že povrnjeni, in podaljšanja tetiv goleni zavrnjena ter ugotovljen obstoj dolga tožnika do toženca v znesku 32.668,64 EUR. Ker je B. izvajalcu zdravstvenih storitev v tujini že plačal stroške tožnikovega zdravljenja, tožniku pa je plačal letalske stroške, je toženec štel, da tožniku stroški zdravljenja v tujini naj ne bi nastali, zato naj ne bi bil upravičen do njihovega povračila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Sporno je torej, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov opravljenih in predhodno odobrenih zdravstvenih storitev v tujini, čeprav jih je že plačal B.. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik na podlagi veljavnih predpisov in odločb toženca z dne 18. 6. 2014 in z dne 1. 12. 2015 upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini, kljub plačilu s strani humanitarne organizacije, je pravilen.

18. Z 2. odstavkom 50. člena Ustave RS,5 po katerem država ureja in skrbi za delovanje med drugim tudi obveznega zdravstvenega zavarovanja, in s 1. odstavkom 51. člena Ustave RS, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva, pod pogoji, ki jih določa zakon, je zakonodajalec pooblaščen, da uredi pravico do zdravstvenega varstva in določi način njenega izvrševanja. Uresničevanje ustavne pravice do zdravstvenega varstva je tako urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).6 Podrobneje je obseg in način uveljavljanja posameznih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisan v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ).7

19. Zdravljenje v tujini je pod zakonskimi pogoji pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Urejeno je v 44.a, 44.b in 44.c členu ZZVZZ. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene. Enako določa 1. odstavek 135.a člena POZZ. Po 2. odstavku 135.a člena POZZ ima zavarovana oseba, do dopolnjenega 18. leta starosti pravico do spremstva. Zavarovana oseba in spremljevalec imata pravico do povračila prevoznih stroškov (155. člen v zvezi s 154. členom POZZ). Imata tudi pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve (156.a člen v zvezi s 156. členom POZZ).

Revizijsko sodišče8 je že zavzelo stališče, da ZZVZZ ne ureja postopka za uveljavljanje pravice do zdravljenja v tujini, POZZ pa je podnormiran. Postopek za odobritev zdravljenja v tujini in postopek za povračilo stroškov (že opravljenega) zdravljenja v tujini sta ločena oziroma ne nujno povezana postopka. Zavarovana oseba pa lahko sproži oba postopka. Ni določeno, da bi zavarovanec moral zahtevati predhodno odobritev zdravljenja v tujini, niti da v primeru vložene zahteve za predhodno odobritev zdravljenja ne bi smel naknadno vložiti še zahteve za povračilo stroškov že opravljenega zdravljenja. Zavarovanec torej lahko uveljavlja predhodno odobritev oziroma napotitev na zdravljenje v tujino ali/in po že opravljenem zdravljenju zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini. Nejasna določila splošnih aktov toženca ne smejo iti v škodo zavarovancu.

20. Če je zdravljenje v tujini z dokončno ali celo pravnomočno odločbo predhodno odobreno in zdravljenje v tujini dejansko opravljeno, je toženec po stališču pritožbenega sodišča dolžan zavarovancu stroške tudi povrniti. Predmet postopka za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini je v tem primeru lahko le še odmera stroškov, nikakor pa ne več vprašanje, ali je zavarovanec do povračila stroškov v tujini upravičen ali ne. Predhodna odobritev oziroma napotitev na zdravljenje v tujino je temelj oziroma podlaga za odmero nastalih stroškov. Če je zdravljenje v tujini na podlagi predhodne napotitve dejansko opravljeno, ni mogoče šteti, da stroški zdravljenja niso nastali, četudi jih ni plačal zavarovanec, temveč kdo tretji. Napotitev na zdravljenje v tujino in posledično povračilo stroškov tega zdravljenja je pod zakonskimi pogoji pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Toženec je kot izvajalec tovrstnega obveznega zavarovanja dolžan te pravice zagotavljati. Drugačno stališče toženca je zmotno in zato nesprejemljivo. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da plačilo stroškov zdravljenja v tujini s strani samega zavarovanca, ni zakonski pogoj za povrnitev stroškov zdravljenja v tujini. V pravnomočna pravna razmerja je glede na 158. člen Ustave RS dopustno posegati le v postopku, na način in pod pogoji, ki jih predpisuje zakon. Torej jih odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z izrednimi pravnimi sredstvi, urejenimi z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP).9

21. V obravnavanem primeru je bil tožnik upravičen do zdravljenja v tujini za oba operativna posega. Prvi poseg, torej selektivna dorzalna rizotomija, je bila dokončno in pravnomočno odobrena z odločbo z dne 18. 6. 2014, drugi poseg - podaljšanje tetiv goleni pa odobren z dokončno odločbo z dne 1. 2. 2015. Na podlagi teh odločb, ki nista bili odpravljeni, razveljavljeni niti spremenjeni z nobenim zakonsko predvidenim rednim ali izrednim pravnim sredstvom, je torej tožnik ob izpolnjenih zakonskih pogojih upravičen do zdravljenja v tujini. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno. Pomeni, da je za dejansko opravljena in predhodno odobrena posega upravičen tudi do plačila stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zgolj dejstvo, da je B. te stroške že plačal, na obveznost toženca, da tožniku po pravnomočnih oziroma dokončnih odločbah povrne stroške zdravljenja v breme obveznega zavarovanja, nima nobenega vpliva. Gre za tožnikovo pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki mu je bila pravnomočno oziroma dokončno priznana. V kakšni vlogi je B. plačal obravnavane zdravstvene storitve v tem postopku sploh ne more biti relevantno. Zato so pritožbene navedbe toženca v tej smeri nepomembne. Kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, razmerje med tožnikom in B. ni in niti ne more biti predmet tega postopka. Predmet tega postopka, ko gre zgolj za povračilo sredstev zdravljenja v tujini na podlagi predhodno odobrenega tovrstnega zdravljenja, ni niti vprašanje tožnikovega vračila sredstev tožencu.

22. Glede na vse obrazloženo, je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V presodnem upravnem postopku je bila zahteva za povračilo stroškov zdravljenja v tujini nezakonito zavrnjena zaradi zmotnega stališča, da tožnik ni upravičen do povrnitve, ker je stroške plačal B..

V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri in skladno s stališčem sodišča. Tožnik je na podlagi odločb toženca z dne 18. 6. 2014 in z dne 1. 12. 2015 upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini, čeprav je stroške zdravljenja plačal B.. Toženec bo na podlagi predloženih računov in morebitnih drugih dokazih ugotovil, koliko so znašali stroški obeh operativnih posegov, opravljenih v ameriški bolnišnici, in potni ter drugi stroški, povezani s tem zdravljenjem. Upošteval bo, da je bil znesek 34.232,11 EUR tožniku že povrnjen. Šele, ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo torej mogoče tožniku na podlagi 23. člena ZZVZZ pravilno odmeriti stroške odobrenega zdravljenja v tujini in jih v še neizplačanem delu izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K pritožbama tožnika in toženca zoper stroškovni izrek sodbe (IV. točka izreka)

23. Sodišče prve stopnje je upoštevaje uspeh strank, ki ga je ocenilo na 75 % in ga pritožnika ne izpodbijata, sklenilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti 2.168,46 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

24. Po 1. odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Kot temeljno merilo je torej predviden kriterij uspeha v sporu glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. V primeru delnega uspeha dodatno merilo določa 2. odstavek 154. člena ZPP, po katerem lahko sodišče glede na doseženi uspeh strank odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov postopka.

25. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spor o pravici do zdravljenja v tujini (odločbi z dne 1. 12. 2015 in 29. 7. 2015), zavrnitvi zahteve za povračilo stroškov zdravljenja in obstoju dolga tožnika do toženca, ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo za ocenljivo zadevo. V skladu z Odvetniško tarifo (OT)10 je za tožbo po tar. št. 15. tč. 1. b zakonito priznalo 300 točk in za vsako pripravljalno vlogo 225 točk, za prvi narok glavne obravnave 300 točk in za vsak nadaljnji narok 150 točk.

26. Pritožbene navedbe tožnika v smeri zvišanja dosojenih stroškov postopka torej niso utemeljene. Če bi se obravnavani spor štel izključno kot premoženjski, bi bilo potrebno za postopek, vključno s pritožbenim, plačati sodno takso.

Odločitev pritožbenega sodišča

27. Glede na vse predhodno obrazloženo je bilo potrebno pritožbi tožnika in toženca kot neutemeljeni zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo na temelju 365. člena ZPP pa potrditi sklep sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe tožnika in toženca za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne.11

28. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka, ko torej tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP skleniti še, da krije svoje stroške pritožbe sam. Sočasno je pritožbeno sodišče, čeprav tudi toženec s pritožbo ni uspel, sklenilo še, da tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam. Z njim ni pripomogek k pritožbeni rešitvi zadeve (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
2 Opr. št. Ps 735/2018.
3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
4 Na primer Psp 34/2015, Psp 195/2018.
5 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.
6 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
7 Ur. l. RS, št. 30/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
8 VIII Ips 167/2018.
9 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
10 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.
11 1. odstavek 360. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 44a, 44b, 44c.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 135a, 135a/2, 154, 155, 156, 156a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0Nzcz