VDSS Sodba Pdp 253/2019

Jedro

Po prvem odstavku 20. člena ZSPJS javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu na nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če gre za premestitev oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih ali sorodnih delovnih mestih, v različnih plačnih podskupinah. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "svetovalec III" (z izhodiščnim plačnim razredom 28) in je bil upoštevajoč citirano določilo pravilno uvrščen v 29. plačni razred, torej mu je bilo tudi upoštevano že doseženo eno napredovanje. Tožniku je tako bila plača določena pravilno.

Določbe 3.a člena ZSPJS ni mogoče uporabiti v primeru morebiti nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar zmotno meni pritožba, temveč le v primeru nezakonite določitve plače, kar pa v konkretnem primeru ni podano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 3. 4. 2017 in 17. 5. 2017; da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 1. 2016 dalje priznati plačo z upoštevanjem 36. plačnega razreda in mu za čas od 1. 1. 2016 dalje izplačati razliko v plači med pripadajočo plačo z upoštevanjem 36. plačnega razreda in dejansko izplačano plačo z upoštevanjem 29. plačnega razreda, vse pa s pripadajočimi dodatki ter zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 286,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila in da sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nasprotuje stališču sodišča, da se v napredovalno obdobje na naziv višje stopnje ne more upoštevati obdobje, ko je uslužbenec zaposlen za določen čas, četudi je v tem obdobju ocenjevan in pridobi pogoj šele s prvo letno oceno, ko je formalno imenovan v naziv. Tožnik naj bi pridobil le pravico do plače, ki ustreza višjemu plačnemu razredu, ne pa tudi plačnega razreda glede na višji naziv, posledično pa je zahtevek tožnika zavrnilo. Graja stališče sodišča glede razlogov za obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas od zaposlitve tožnika pri toženi stranki dalje, to je od 1. 11. 2009 dalje. Ob sprejemu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas namreč ni imel več pravnega interesa za izpodbijanje citirane pogodbe in ugotavljanje obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Samo dejstvo, da je tožnik od zaposlitve dalje pri toženi stranki vseskozi opravljal enaka dela in naloge, na identičnem delovnem mestu, samo po sebi izkazuje, da je imel pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, to je za identično delovno mesto, ki ga je opravljal od 1. 11. 2009 dalje. Meni, da je od 1. 1. 2016 izpolnjeval vse pogoje za uvrstitev v naziv v 36. plačni razred in bi mu morala tožena stranka z navedenim dnem priznati naziv, ki ga je imel do navedenega datuma, in sicer, ko je imel sklenjeno delovno razmerje za določen čas za delovno mesto svetovalec. Ker je do 31. 12. 2015 opravljal dela in naloge višjega svetovalca, enaka dela in naloge višjega svetovalca pa opravlja tudi od 1. 1. 2016 dalje, bi mu tožena stranka od 1. 1. 2016 dalje morala priznati vse pravice tega delovnega mesta, vključno z doseženimi napredovanji in plačnim razredom. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Ta pa so naslednja:

- da je bil tožnik v obdobju od 1. 10. 2009 do 31. 12. 2015 zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas v nazivu "višji svetovalec III" in uvrščen v izhodiščni 33. plačni razred;

- da je tožnik v letu 2015 izpolnil pogoje za napredovanje v plačnem razredu in je bil z aneksom št. 1 uvrščen v 34. plačni razred;

- da je v letu 2015 tožnik izpolnil pogoje za napredovanje v naziv, kot uslužbenec zaposlen za določen čas, ki ni imenovan v naziv, pridobil zgolj pravice iz višjega naziva, in sicer "višji svetovalec II" in uvrstitev v 36. plačni razred (1 plačni razred višje od izhodiščnega za "višjega svetovalca II"), zaradi varčevalnih ukrepov pa je bila pravica do višje plače realizirana s 1. 12. 2015;

- da je tožnik v letu 2015 uspešno kandidiral na javnem natečaju za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta "svetovalec" v Sektorju A. na naloge operativnega programa za razvoj ... in je bil z odločbo z dne 23. 12. 2015 imenovan v uradniški naziv IX. stopnje - "svetovalec III" in je bil s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 1. 2016 uvrščen v 29. plačni razred.

7. Med strankama je sporno, ali je bila tožniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela in naloge "svetovalca" s 1. 1. 2016 plača določena skladno z zakonom (29. plačni razred) ali pa ima pravico do plače v višini, kot jo je imel na dan 31. 12. 2015, ko mu je bila plača določena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas za dela in naloge "višjega svetovalca" in Aneksa št. 2 v 36. plačnem razredu.

8. Tožnik je bil v obdobju od 1. 11. 2009 do 31. 12. 2015 pri toženi stranki zaposlen na podlagi štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Zmotno je sklicevanje pritožbe, da je v bistvu prišlo do transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, ko je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožnik niti v času trajanja pogodb o zaposlitvi za določen čas niti ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (31. 12. 2015), ni uveljavljal varstva pravic ne pri toženi stranki ne sodnega varstva. Ker tega ni storil, se v tem sporu ne more uspešno sklicevati na trditev, da so bile pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, nezakonite in je bil dejansko zaposlen za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 1. 11. 2009 do 31. 12. 2015 zakonite.

9. Po prvem odstavku 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj. - ZSPJS) javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu na nižjem ali istem tarifnem razredu, obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če gre za premestitev oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih ali sorodnih delovnih mestih, v različnih plačnih podskupinah. Tožnik je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "svetovalec III" (z izhodiščnim plačnim razredom 28) in je bil upoštevajoč citirano določilo pravilno uvrščen v 29. plačni razred, torej mu je bilo tudi upoštevano že doseženo eno napredovanje. Tožniku je tako bila plača določena pravilno.

10. Zmotno je pritožbeno sklicevanje na drugi odstavek 3.a člena ZSPJS, ki določa, da v primeru, če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana nižja plača kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonskimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti. Tožnik v nasprotju z navedenim določilom zatrjuje, da je tožbeni zahtevek utemeljen zaradi tega, ker je zaradi nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas prišlo do transformacije delovnega razmerja iz razmerja za določen čas v razmerje za nedoločen čas in ker je po zadnjem sklenjenem aneksu bil upravičen do plače 36. plačnega razreda, bi bil do te plače upravičen tudi po 1. 1. 2016. Določbe 3.a člena ZSPJS ni mogoče uporabiti v primeru morebiti nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar zmotno meni pritožba, temveč le v primeru nezakonite določitve plače, kar pa v konkretnem primeru ni podano. Tožnik je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na delovnem mestu "višji svetovalec", ki se izvaja v nazivu "višji svetovalec III", v katerem je izhodiščni plačni razred 33. V letu 2015 je izpolnil pogoje za napredovanje in je bil uvrščen v 34. plačni razred, prav tako pa je v letu 2015 izpolnil pogoje za napredovanje v naziv in pridobil zgolj pravice iz višjega naziva in so mu bile tako določene pravice glede na naziv "višji svetovalec II" z uvrstitvijo v 36. plačni razred. Pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 23. 12. 2015 pa je sklenil za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu "svetovalec" in je bil z odločbo imenovan v naziv "svetovalec III". Tožnik je torej sklenil pogodbo o zaposlitvi za dela in naloge "svetovalca", za katero je določen izhodiščni razred 28. plačni razred, medtem ko je po pogodbah o zaposlitvi za določen čas opravljal dela in naloge "višjega svetovalca", za katerega pa je bil izhodiščni razred 33. plačni razred. Gre za opravljanje del in nalog na dveh različnih delovnih mestih ("višji svetovalec" in "svetovalec") z različnima izhodiščnima plačnima razredoma, kar pritožba zmotno izenačuje. Tožniku je bila plača glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dela in naloge "svetovalca" pravilno določena v višini 29. plačnega razreda, z upoštevanjem enega napredovanja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

11. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 671/2001
• Sodba VIII Ips 95/2002
• Sodba VIII Ips 82/2002