VDSS Sklep Psp 174/2019

Jedro

Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".

Po sodni praksi in pravni teoriji je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi (I., II. in IV. točka izreka) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

II. Stroški pritožbi se pridržijo do končne odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka nadomestilo sodbo, opr. št. I Ps 802/2018 z dne 9. 11. 2018. Z II. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dveh prvostopenjskih odločb, št. ... z dne 29. 9. 2017, in izplačilo otroškega dodatka za obdobje od oktobra 2017 do vključno maja 2018 v skupnem znesku 1.646,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno odreditev izdaje odločbe o pritožbi zoper odločbi z dne 29. 9. 2017 tožencu. Zavrglo je tožbo v delu na plačilo otroškega dodatka za obdobje od junija 2018 do vključno oktobra 2018 v skupnem znesku 1.028,85 EUR in državne štipendije za A.A. za obdobje od septembra 2017 do vključno oktobra 2018 v skupnem znesku 1.120,00 EUR (III. točka izreka). Sklenilo je, da stroški tožnice bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (IV. točki izreka).

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka se pritožuje tožnica. Izpodbijana nadomestna odločitev sodišča prve stopnje, ki je s predhodno izdano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo, ni pravilna. Sodišče prve stopnje vztraja pri zmotnem stališču, da se prodane nepremičnine oziroma dobiček pri tej prodaji šteje v dohodke družine vlagatelja, čeprav gre za prodajo premoženja v osebnem stečaju, s katerim družinski član vlagatelja nima pravice razpolagati. Posebna razdelitvena stečajna masa ne predstavlja dobička v višini 42.679,22 EUR. Dobiček je razviden iz odločbe o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala od osvojitve nepremičnin, upošteva se kot dobiček, ustvarjen v preteklem oziroma predpreteklem letu. Vendar je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je dobiček od odsvojitve nepremičnin znašal 42.679,22 EUR. Tak zaključek je sodišče pri izdaji nadomestne sodbe, drugače kot v predhodno izdani sodbi, utemeljilo prav na nepravilni ugotovitvi iz predsodnega upravnega postopka. Zato glede na spremenjeno stališče prilaga odločbo FURS z dne 22. 1. 2016, s katero je bila ugotovljena izguba od odsvojitve nepremičnin v znesku 19.890,00 EUR. V tem primeru se dohodnina po stopnji 15 % ne odmeri. Sicer pa sploh ni jasno, zakaj je sodišče odločitev glede na predhodno izdano sodbo spremenilo. Predlaga enako, kot je bilo že odločeno v prvotni sodbi, in uveljavlja tudi povrnitev stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov, torej v I., II. in IV. točki izreka,¹ in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)² pritožbeno sodišče ugotavlja, da za izdajo nadomestne sodbe niso izpolnjeni predpisani pogoji. Podana je relativno bistvena kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, kar pritožnica tudi smiselno uveljavlja.

5. Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)³, uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".⁴

Kljub siceršnji podnormiranosti ureditve nadomestne sodbe, so zakonski pogoji za njeno izdajo jasni. Izda se lahko le pod pogojem, da je s sodbo, ki se nadomešča, podana kršitev iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in stranka kršitev uveljavlja v pritožbi. Možnost izdaje nadomestne sodbe je torej omejena zgolj na odpravo absolutnih bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Absolutno bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Za absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa gre, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

6. Po sodni praksi⁵ in pravni teoriji⁶ je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno.⁷ Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

7. V obravnavani zadevi, ko se na podlagi izpodbojne tožbe ob molku organa presoja pravilnost in zakonitost odločb o upravičenosti in vrnitvi otroškega dodatka ter upravičenosti, mirovanju in vrnitvi državne štipendije, je sodišče prve stopnje z izdajo nadomestne sodbe iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, nezakonito "popravljalo" prav ugotovljeno dejansko stanje.

8. Z odločbo z dne 29. 9. 2017 je bila odločba z dne 23. 5. 2017 o tožničini upravičenosti do otroškega dodatka za dva otroka od 1. 6. 2017 do 31. 5. 2018 s 1. 8. 2017 razveljavljena in odločeno, da tožnica od 1. 8. 2017 dalje ni upravičena do otroškega dodatka in je dolžna vrniti že prejete prejemke. Z odločbo 29. 9. 2017 je bila odločba z dne 23. 5. 2017 o upravičenosti tožničine hčere do državne štipendije za šolsko leto 2016/17 od 1. 6. 2017 dalje, razveljavljena s 1. 8. 2017 in odločeno, da ji štipendija v šolskem letu 2016/17 miruje od 1. 8. 2017, se ne izplačuje ter je potrebno vrniti prejeto štipendijo. Izpodbijani odločbi sta bili izdani po uradni dolžnosti ob ugotovitvi, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega zgornjo mejo predpisanih dohodkovnih razredov za upravičenost do otroškega dodatka oziroma državne štipendije. Iz izpodbijanih odločb je razvidno, da je bil v dohodke družine oziroma dohodke tožničinega moža upoštevan znesek 42.679,22 EUR iz naslova dobička - odsvojitev nepremičnin iz leta 2016. Po tožničinih trditvah so bile nepremičnine prodane v postopku osebnega stečaja nad njenim možem, zato s sredstvi od njihove prodaje ni bilo mogoče razpolagati.

9. Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. I Ps 802/2018 z dne 9. 11. 2018, obe izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Zavzelo je stališče, da se dobiček od prodaje nepremičnin v osebnem stečaju šteje v dohodek družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do otroškega dodatka in državne štipendije, čeprav gre za sredstva, s katerimi zaradi osebnega stečaja ni mogoče razpolagati. Vendar je zaključilo, da iz izpodbijanih odločb ni razvidno, kako je bil določen oziroma izračunan znesek 42.679,22 EUR, ki ga je prvostopenjski upravni organ štel kot dobiček od prodaje nepremičnin. Zato je tožencu naložilo, da ugotovi vrednost prodanih nepremičnin ob pridobitvi in odsvojitvi ter ali je tožničin mož sploh imel dobiček.

10. Na pritožbo toženca, da naj bi bila podana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bilo v nasprotju s podatki v spisu o dobičku pri prodaji spornih nepremičnin, pridobljenih od finančne uprave, ugotovljeno, da znesek upoštevanega dohodka tožničinega moža v višini 42.679,22 EUR ni jasen, je sodišče prve stopnje, ob oceni, da je očitana absolutno bistvena procesna kršitev podana, izdalo izpodbijano nadomestno sodbo. Ob predhodno zavzetem stališču glede upoštevanja dobička od prodaje nepremičnin v osebnem stečaju v dohodek družine je drugače zaključilo, da je bil v izpodbijani odločbi upoštevan pravilen podatek o dobičku od odsvojitve nepremičnin, kot je bil pridobljen od finančne uprave. Z nadomestno sodbo torej ni "popravljalo" protispisnosti, saj ni "popravljalo" le napake tehnične narave oziroma nepravilnega prenosa relevantnega podatka iz izpodbijane odločbe v sodbo, temveč je z nadomestno sodbo kar na seji senata ugotovilo drugačno dejansko stanje kot s predhodno sodbo. Pri tem je upoštevalo listino, ki jo je toženec predložil šele v pritožbi,⁸ in celo spremenilo odločitev iz ugoditve v zavrnitev tožbenega zahtevka.

11. Vse predhodno navedeno pomeni, da za izdajo izpodbijane nadomestne sodbe sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, zato je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo v I. in II. točki izreka ter posledično v IV. točki izreka glede stroškov postopka na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti. Zadevo je potrebno vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, v katerem bo potrebno pritožbenemu sodišču v pritožbeno reševanje predložiti pritožbo toženca z dne 9. 1. 2019 zoper sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. I Ps 802/2018 z dne 9. 11. 2018. Z ugoditvijo tožnikovi pritožbi zoper nadomestno sodbo in njeno razveljavitvijo ostaja namreč nerešena toženčeva pritožba zoper predhodno sodbo. Pravnomočno je zavržena le tožba v delu na plačilo otroškega dodatka za obdobje od junija 2018 do vključno oktobra 2018 v skupnem znesku 1.028,85 EUR in državne štipendije za A.A. za obdobje od septembra 2017 do vključno oktobra 2018 v skupnem znesku 1.120,00 EUR.

12. Pravilnost uporabe materialnega prava bo pritožbeno sodišče lahko presojalo šele v pritožbi zoper sodbo z dne 9. 11. 2018, zato tožničine pritožbene navedbe v tej smeri za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne. Šele s pritožbo predložena listina⁹ predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Tudi sicer glede na obrazloženo za pritožbeno rešitev zadeve ni relevantna. Priglašeni stroški tožničine pritožbe so glede na 165. člen ZPP pridržani za končno odločbo. O njih bo torej glede na uspeh v postopku odločeno ob reševanju toženčeve pritožbe.

-------------------------------
¹ Zoper sklep o zavrženju dela tožbe v III. točki izreka pritožba ni bila vložena.
² Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
³ Ur. l. RS. št. 10/2017.
⁴ Predlog ZPP-E, Poročevalec DZ, št. 1311, k 88. členu.
⁵ Na primer Psp 412/2016.
⁶ Lojze Ude in drugi avtorji, Pravni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 312.
⁷ Lojze Ude in drugi avtorji, Pravni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 313.
⁸ 17. točka obrazložite sodne odločbe.
⁹ Priloga A/14 sodnega spisa.

Datum zadnje spremembe:

14.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 336/2019
• VDSS sklep Psp 645/2015
• VDSS sodba Psp 488/2015