VDSS Sodba Psp 229/2019

Jedro

Skladno s 1. odstavkom 144. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance v delovnem razmerju plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Torej tudi nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Pomeni, da se na podlagi 151. člena ZPIZ-2 v osnovo za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe poleg plače všteje nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela, od katerega so bili plačani prispevki, v preteklem koledarskem letu pred podano zahtevo, torej v znesku osnove, od katere so bili plačani prispevki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije svoje stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 5. 2018 in odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 19. 4. 2018 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka). Tožencu je odredilo izdajo novih upravnih aktov v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (II. točka). Naložilo mu je še, da tožnici povrne 661,19 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Zmotno sta uporabljeni 18. točka 7. člena in 151. člen ZPIZ-2. Upoštevajo se osnove za plačilo prispevka, kot jih je v matično evidenco sporočil delodajalec. Tožnica je po teh podatkih od 1. 1. 2017 do 29. 9. 2017 za 452 rednih ur prejela 18.889,26 EUR bruto plače skupaj z odpravnino, pri čemer je delodajalec odpravnino preračunal na redne ure in celotnega zneska odpravnine ni upošteval pri prijavi podatkov in sprememb podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobjih zavarovanja. Če je odpravnina višja od predpisane višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS, se od razlike obračunajo in plačajo prispevki, šteje pa se tudi v pokojninsko osnovo. Tožnica je bila po podatkih, ki jih je sporočil delodajalec, v letu 2017 v bolniškem staležu. Gre za 688 ur, ki jih je potrebno izračunati z osnovo iz leta 2016, in 420 ur z osnovo iz leta 2015. Pri odmeri prispevka za dokup je treba ugotoviti znesek bolniškega nadomestila po 2. odstavku 32. člena ZPIZ-2. Nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju se ne upoštevajo v dejansko prejetem znesku. Preračunan znesek bolniškega nadomestila za leto 2017 skupaj znaša za 1108 ur 35.917,16 EUR bruto. 688 bolniških ur v letu 2017 znaša 20.860,16 EUR bruto, 420 bolniških ur v letu 2017 pa 15.957,00 EUR bruto. Po obrazcu M-4 je tožnica od 30. 9. 2017 do 31. 12. 2017 za 552 ur prejela še 2.677,50 EUR bruto denarnega nadomestila za brezposelnost. Osnovo za dokup zavarovalne dobe predstavljajo plača s preračunano odpravnino, bolniško nadomestilo in denarno nadomestilo za brezposelnost, skupaj v znesku 57.483,93 EUR bruto oziroma 4.790,33 bruto mesečno. Povečano za 2,2 % porasta pokojnin do zadnjega dne v januarju 2018, osnova znaša 4.895,22 EUR bruto. Prispevek se odmeri v višini 24,35 % osnove in za en mesec zavarovalne dobe znaša 1.192,22 EUR. Torej za dobo v trajanju 3 let, 10 mesecev in 29 dni skupaj 55.989,52 EUR. Z izpodbijano sodbo je bilo naloženo, da naj se v osnovo upošteva plača za 452 ur dejanskega dela, nadomestilo zaradi začasne odsotnosti z dela za 1108 ur in denarno nadomestilo med brezposelnostjo za 522 ur, od katerih so bili plačani prispevki, ob upoštevanju podatkov, sporočenih v matično evidenco, kar je bilo v predsodnem upravnem postopku že upoštevano. Zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki, da bi določilo tudi zneske, ki se upoštevajo v osnovo za dokup.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter povračilo stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta s sodbo sodišča prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravljena. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevka za dokup zavarovalne dobe. Z dokončno odločbo z dne 29. 5. 2018 v zvezi z odločbo z dne 19. 4. 2018 je bilo med drugim izrečeno, da ima tožnica pravico do dokupa 3 let, 10 mesecev in 29 dni zavarovalne dobe ter da prispevek za dokup znaša 55.989,52 EUR. Osnova za dokup znaša 57.483,92 EUR bruto oziroma 4.790,33 EUR, povečana za 2,2 % porasta pokojnin do zadnjega dne v januarju 2018 pa 4.895,72 EUR bruto. Prispevek za dokup v višini 24,35 % od osnove za 1 mesec zavarovalne dobe znaša 1.192,11 EUR. Za zavarovalno dobo 3 let, 10 mesecev in 29 dni torej skupaj 55.989,52 EUR.

7. V osnovo za dokup so bili glede na pravno relevantno leto 2017, v katerem je bila tožnica do 29. 9. 2017 v delovnem razmerju, od tega 1108 ur v bolniškem staležu, 452 ur pa je redno delala, nato pa je od 30. 9. 2017 do 31. 12. 2017 prejemala nadomestilo plače pri Zavodu RS za zaposlovanje, upoštevani:

- Plača in sorazmerno 452 uram na delu preračunana odpravnina v znesku 18.889,26 EUR. Tožnica je prejela 25.184,34 EUR neto odpravnine. Prispevki in davki so bili plačani od zneska 22.745,06 EUR bruto.

- Nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov za 1108 ur v znesku 35.917,16 EUR, izračunano od osnov, od katerih so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila, torej iz let 2015 in 2016. Tožničina plača v času od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 je za 1360 rednih delovnih ur znašala 41.238,22 EUR bruto, oziroma 30,32 EUR bruto na uro, kar za 688 bolniških ur v letu 2017 znaša 20.860,16 EUR bruto nadomestila. Tožničina plača od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 je za 2088 rednih delovnih ur znašala 74.849,22 EUR bruto, oziroma 35,85 EUR bruto na uro, kar za 420 bolniških ur v letu 2017 znaša 15.057,00 EUR bruto nadomestila.

- Denarno nadomestilo med brezposelnostjo za 522 ur v znesku 2.677,50 EUR bruto.

8. Sporno je upoštevanje odpravnine v osnovo za dokup zavarovalne dobe in način vštevanja nadomestila za začasno zadržanost z dela, torej z upoštevanjem plače oziroma osnove, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)². Zavarovanec ali uživalec pokojnine lahko za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupi do pet let zavarovalne dobe (136. člen ZPIZ-2). Gre za dokup fiktivnega obdobja z namenom izpolnitve pogojev ali ugodnejše odmere pokojnine. Osnova za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe je izrecno opredeljena v 151. členu ZPIZ-2.

10. Po citirani določbi ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 136. člena tega zakona v pokojninsko dobo enaka znesku osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo. Osnova ne more biti nižja od zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo (2. odstavek 151. člena ZPIZ-2).

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da v 151. členu ZPIZ-2 ni podlage, da bi se pri določitvi osnove za dokup zavarovalne dobe uporabila pravila za izračun pokojninske osnove, je pravilno. Osnova je definirana v 18. točki 7. člena ZPIZ-1 kot osnova, od katere se v skladu s tem zakonom plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje. Osnove, od katerih se obračunajo in plačajo prispevki za obvezno zavarovanje, so določene v 144. do 151. členu ZPIZ-2 za vsako kategorijo zavarovancev posebej, tako da je upoštevana vrsta in višina prejemkov.

Po stališču pritožbenega sodišča se 151. člen ZPIZ-2 lahko pravilno razlaga in uporablja le v povezavi z 18. točko 7. člena in 144. ter naslednjimi členi ZPIZ-2 o osnovah za plačilo prispevkov tako, da v osnovo za plačilo prispevka za dokupljeno obdobje štejejo vse osnove zavarovanca, od katere so bili plačani prispevki v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve. Gre za dejansko osnovo zavarovanca, torej plačo, nadomestilo plače, zavarovalno osnovo ali katero koli drugo osnovo, od katere so bili plačani prispevki v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve za dokup.

11. Osnov za določitev osnove za dokup iz 151. člena ZPIZ-2 ni mogoče enačiti s pokojninsko osnovo iz 30. člena ZPIZ-2, zato je drugačno pritožnikovo stališče zmotno in posledično nesprejemljivo. Pokojninska osnova je v 21. točki 7. člena ZPIZ-2 definirana kot znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojnina. Pokojnina se po 1. odstavku 30. člena ZPIZ-2 odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. V 6. odstavku 30. člena ZPIZ-2 so osnove iz 151. člena ZPIZ-2 iz izračuna pokojninske osnove celo eksplicitno izključene.

12. Predhodno navedeno pomeni, da za ugotavljanje osnove za dokup zavarovalne dobe ni mogoče uporabiti pravil za odmero pokojninske osnove, za kar se neutemeljeno zavzema toženec. Pri določitvi osnove za plačilo prispevka za dokupljeno zavarovalno dobo torej ni mogoče uporabiti 2. odstavka v zvezi s 3. alinejo 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2, po katerem se za izračun pokojninske osnove nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju upošteva tako, da se upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Skladno s 1. odstavkom 144. člena ZPIZ-2 je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance v delovnem razmerju plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi. Torej tudi nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Pomeni, da se na podlagi 151. člena ZPIZ-2 v osnovo za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe poleg plače všteje nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela, od katerega so bili plačani prispevki, v preteklem koledarskem letu pred podano zahtevo, torej v znesku osnove, od katere so bili plačani prispevki, kot je pravilno razlogovalo že sodišče prve stopnje. Vendar je hkrati z izpodbijano sodbo zmotno razlogovano, da se odpravnina oziroma njen del, od katerega so plačani prispevki, v osnovo za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe ne všteje.

13. Po 1. alineji 3. odstavka 144. člena ZPIZ-2 se prispevki plačujejo tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina. Po 9. točki 1. odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2)³ se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)⁴, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR-1, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Pomeni, da se pod zakonskimi pogoji tudi od odpravnine plačuje dohodnina in zato tudi prispevki. Pod zakonskimi pogoji torej predstavlja osnovo, od katere so plačani prispevki, zato se ta osnova po 151. členu ZPIZ-2 všteje v osnovo za plačilo prispevka za dokup zavarovalne dobe, če so bili plačani prispevki, v preteklem koledarskem letu pred podano zahtevo.

Odločitev pritožbenega sodišča

14. Vse predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁵ utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V predsodnem upravnem postopku je bila osnova za določitev osnove za dokup iz 151. člena ZPIZ-2 zmotno enačena s pokojninsko osnovo iz 30. člena ZPIZ-2 in nadomestilo za čas začasne zadržanosti, prejeto v letu 2017, zmotno preračunano glede na osnove iz let 2015 in 2016.

15. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri skladno s stališčem sodišča. V osnovo za dokup zavarovalne dobe se pri tožnici, ki je zahtevo za dokup vložila 26. 1. 2018, lahko štejejo le v letu 2017 prejete plače, odpravnina oziroma del, od katerega so bili plačani prispevki, nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov, od katerega so bili plačani prispevki, in denarno nadomestilo med brezposelnostjo, od katerega so bili plačani prispevki. Toženec bo upošteval zneske dejanskih osnov (plač, dela odpravnine, nadomestil med bolniškim staležem in nadomestil med brezposelnostjo), od katerih so bili v letu 2017 plačani prispevki.

Nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov bo torej upošteval v dejanskem znesku, od katerega so bili prispevki plačani, ne pa preračunano glede na osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz let 2015 in 2016. Odpravnino oziroma njen del, od katerega so bili plačani prispevki, bo upošteval skladno z zakonom in stališčem sodišča, pri tem pa bo pri odmeri prispevka za dokup zavarovalne dobe upošteval še, da pri izdaji novega upravnega akta ne sme odločiti v tožničino škodo (2. odstavek 82. člena ZDSS-1). Šele, ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno določiti osnovo za dokup zavarovalne dobe in tožnici ponovno odmeriti prispevek za dokup 3 let, 10 mesecev in 29 dni zavarovalne dobe.

16. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in s to dodatno utemeljitvijo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

17. Čeprav toženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnica stroške odgovora na pritožbo krije sama, saj z njim ni pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št.13/2011 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1333/2014
• Sodba in sklep VIII Ips 77/2002
• Sodba VIII Ips 119/2003