<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 188/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.188.2019
Evidenčna številka:VDS00028441
Datum odločbe:22.08.2019
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Edo Škrabec
Področje:SOCIALNO VARSTVO
Institut:denarna socialna pomoč - zavrženje pritožbe - elektronska oblika - elektronski podpis - socialni spori

Jedro

Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.

Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča.

Po elektronski poti vložena pritožba ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nepopolno zavrglo po elektronski poti vloženo pritožbo dne 24. 5. 2019 zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 26. 4. 2019.

2. Sklep izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev, vrnitev zadeve v novo sojenje pred drugim sodnikom ter povrnitev stroškov postopka. Priglaša 60,00 EUR stroškov.

Sklep je absurden, protispisen, nezakonit, neustaven, izkazuje nestrokovnost ter pravno neosveščenost sodnice. Očita ji primitivnost in sprevrženost, da pohablja zakonske člene in odurno potvarja dejansko stanje, čeprav je pritožba vložena v skladu s 105.b členom ZPP. V informacijski sistem sodišča je pritožbo poslala iz varnega elektronskega predala, odprtega pri Pošti Slovenije, kar dokazuje elektronsko potrdilo Pošte Slovenije in izpolnila vse pogoje iz 335. člena ZPP. Sodnica ne premore osnovnih jezikovnih in pravnih znanj. Pritožba z dne 24. 5. 2019 ni nepopolna, temveč podpisana z elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Kršena je pravica do izjave in enakosti pred zakonom, kar je v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki je v zadevi VIII Ips 112/2018 z dne 16. 4. 2019 ugodilo reviziji v zvezi dolžnostjo tožene stranke, da zagotovi pravilno vročanje upravne odločbe. Predlaga vpogled v sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2769/2015 in opr. št. Cp 2494/2018. Še nikoli ni vložila nepopolne vloge in si takšnih očitkov ne dovoli. Vložila je nešteto vlog na način, kot 24. 5. 2019, pa niso bile zavržene. Obravnavalo jih je celo Višje delovno in socialno sodišče v zadevah Psp 100/2019 in Psp 68/2019. Pravni akti ter vloge, ki jih naslavlja na sodišče na opisani način, doslej niso bile zavržene.

V nadaljevanju vlogo poimenuje „Pritožba zoper sodni sklep z dne 26. 4. 2019“ o zavrženju tožbe. Sklep ni zakonit in je brez podlage, saj ji upravna odločba ni bila vročena. Sklicuje se na pripravljalno vlogo z dne 5. 5. 2019 in zanika preklic pooblastila odvetnici A.A.. Pomenljiv je odvetničin dopis z dne 5. 3. 2018, ki ga ni prejela. Iz dopisa, naslovljenega na CSD B. izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja po 134. in 142. členu KZ-1, zato apelira na sodišče, da na podlagi 145. člena ZKP kazensko ovadi odvetnico A.A., državno odvetnico C.C. in druge vpletene. Meni, da epilog zadeve ni v spornosti pritožbe z dne 24. 5. 2019, temveč v paradoksu, da se lahko z nepoznavanjem sodne prakse ter Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, pod odločitve podpisuje višja sodnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, izdanega ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem procesnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani procesni sklep o zavrženju pritožbe je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožničino izvajanje potrebno ponovno poudariti predvsem naslednje.

5. Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno, da socialno sodišče nima vzpostavljenega informacijskega sistema za vlaganje vlog po elektronski poti; da po elektronski poti vložena pritožba dne 24. 5. 2019 (zoper sklep o zavrženju tožbe z dne 26. 4. 2019) ne izpolnjuje pogojev, določenih z ZPP in Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih2 (Pravilnik); da pritožba ni popolna, saj nima elektronskega podpisa, potrjenega s kvalificiranim potrdilom, ki bi ob nevzpostavljenem informacijskem sistemu bil enakovrednen lastnoročnemu podpisu in da nepopolne pritožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.

6. Prvostopenjsko socialno sodišče nima informacijskega sistema za vlaganje vlog v elektronski obliki v skladu s Pravilnikom, izdanim na podlagi 105. b. člena ZPP. Pravilnik namreč podrobneje predpisuje organizacijo in delovanje informacijskega sistema e-sodstva; pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti; obliko zapisa vloge v elektronski obliki; kaj je varna elektronska pot; pogoje za pridobitev dovoljenja za varno elektronsko vročanje, itd.. Informacijski sistem e-sodstva (2. člen) definira kot programsko opremo, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS z moduli iz 1. do 4. točke in v 3. členu določa, da imata pojma “varen elektronski podpis“ ter „kvalificirano potrdilo“ pomen, opredeljen v 4. in 19. tč. 2. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu3 (ZEPEP).

7. Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.

8. Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja4 zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča, kot zmotno meni pritožnica.

Po 4. odstavku 105. b. člena ZPP se namreč vloga v elektronski obliki vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva, ki samodejno potrdi prejem vloge. Za veljavni način vložitve vloge v elektronski obliki je potreben poseben portal e‑sodstvo. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče5, da za vlaganje vlog morajo biti izpolnjeni pogoji in vzpostavljen sistem elektronskega poslovanja, na način, urejen s Pravilnikom, izdanim na temelju 7. odstavka 105.b člena ZPP. Sicer mora biti vloga v elektronski obliki ( 2. odst. 105.b člena ZPP) podpisana z elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (2. člen ZEPEP), da je enakovredna vlogi z lastnoročnim podpisom.

9. Takšne lastnosti tožničina pritožba že zaradi nevzpostavljenega informacijskega sistema za elektronsko vlaganje vlog v varni elektronski predal sodišča nima, niti ne more imeti. Čeprav si je v sistemu SI-PASS, (t.j. enotni točki za preverjanje indentitete različnih subjektov, od fizičnih oseb, poslovnih subjektov, javnih uslužbencev) pridobila identiteto, namenjeno za elektronske storitve (list. št. 31) ter predložila potrdilo pošte o oddaji e-pisma (A/10), ne gre za e-podpis, enakovreden lastnoročnemu po pravilih ZPP. Podpis iz sistema SI-PASS, je namenjen predvsem podpisovanju v okviru storitev e-uprave. Tudi sicer se viziualiziranega e-podpisa na pritožbi, poslani na navaden e-naslov socialnega sodišča, ne da preveriti. Takšnega elektronskega podpisa ni mogoče šteti za varnega, ker ne izpolnjuje kumulativno predpisanih pogojev iz 4. tč. 2. člena ZEPEP, in sicer: da je povezan izključno s podpisnikom; da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika; da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom in da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka kasnejša sprememba teh podatkov.

Vizualiziranega podpisa na pritožbi z dne 24. 5. 2019, ki ni vložena v e-portal sodišča, ni mogoče preveriti. Nenazadnje niti sama vložitev pritožbe ni opravljena v skladu s 4. odst. 105.b. člena ZPP, saj ni informacijskega sistema, ki bi poleg ostalega samodejno potrjeval prejem vloge.

10. Pritožničino drugačno naziranje glede interpretacije in uporabe 105.b člena ZPP je zmotno in zato nesprejemljivo. Vrednostne sodbe ter očitki sodnici niso primerni. Tudi sicer v okoliščinah konkretnega primera niso utemeljeni. So v nasprotju z načeli iz 9. člena ZPP, po katerih morajo stranke pred sodiščem med drugim pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu. Ker 4. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da se vloga v elektronski obliki vloži v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge, izpostavljanje razlike med glagolom vložiti in poslati ter s tem povezani pritožbenimi očitki, niso utemeljeni. Ni logično niti sklicevanje pritožnice na zadevi opr. št. II Cp 2494/2018 in II Cp 2769/2015, saj sta bili v navedenih zadevah pritožbi, poslani po elektronski poti zavrženi, ker nista bili podpisani s kvalificiranim potrdilom, ki se po določbah Pravilnika zahteva pri vlaganju elektronskih vlog za uporabnike, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj strank.

11. Za rešitev zadeve nadalje niso relevantne pritožničine navedbe, da naj bi na sodišča poslala nešteto vlog na enak način, kot pritožbo dne 24. 5. 2019. Tudi če bi bile navedbe točne, ne bi imele nobenega učinka na pritožbo, vloženo dne 24. 5. 2019, ker nepopolnosti ne bi odpravile. Niso odločilne niti trditve, da naj bi pritožbi, vloženi na način kot v konkretnem primeru, obravnavalo celo Višje delovno in socialno sodišče v zadevah opr. št. Psp 100/2019 in Psp 68/2019. Z vpogledom v oba sodna spisa se je izkazalo, da sta bili pritožbi vloženi v pisni obliki ter lastnoročno podpisani in ne po elektronski poti, kot zavajajoče zatrjuje pritožba.

12. Glede na predhodno obrazloženo, po elektronski poti vložena pritožba dne 24. 5. 2019 ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe št. VI Ps 1477/2018 z dne 26. 4. 2019 (list. št. 25).

Ob bistveno pravilni dejanski ugotovitvi, da pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe nima vseh sestavin iz 1. do 4. točke 335. člena ZPP, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP kot nepopolno zakonito zavrglo. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov tudi pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 365. člena ZPP jo je potrebno kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi pravilno procesno odločitev sodišča prve stopnje.

13. Ker je z izpodbijanim sklepom pritožba zakonito zavržena, je sklep o zavrženju tožbe z dne 26. 4. 2019 že pravnomočen. Obravnavanje obširnih izvajanj zaradi domnevno nezakonitega zavrženja tožbe, očitanih kršitev sodišču, pooblaščeni odvetnici, državni odvetnici in drugim, kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom, sklicevanja na sodno odločbo VS RS opr. št. VIII Ips 112/2018 glede pravilnosti vročanja in drugih navedb, ni dopustno. Pritožbeno sodišče se do njih vsebinsko ni dolžno, niti se ne sme opredeljevati, saj za presojanje zakonitosti sklepa o zavrženju izpodbojne tožbe, vložene zoper zavrnilno upravno odločbo o denarni socialni pomoči, ni procesne predpostavke.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi z 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama priglašene stroške pritožbe.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
2 Ur. l. RS št. 49/2017
3 Ur. l. RS št. 98/2004 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
4 Npr. e-vlaganje izvršb; e-vloge za vodenje zemljiške knjige in nekatera opravila v stečajnih postopkih.
5 V sodbi opr. št. Psp 178/2019 z dne 20. 6. 2019


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105b, 108, 335, 336.
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (2000) - ZEPEP - člen 2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MTM2