VDSS Sklep Pdp 42/2019

Jedro

V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.

Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.

Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa (o stroških postopka) se razveljavita in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom:

- ugotovilo, da je sklep sveta zavoda tožene stranke z dne 5. 2. 2018 o imenovanju mag. A.A. za direktorico tožene stranke za mandatno obdobje štirih let nezakonit in se razveljavi (I. točka izreka sodbe);

- naložilo toženi stranki, da je dolžna ponovno odločati o imenovanju direktorja (II. točka izreka sodbe);

- zavrglo tožbo z zahtevkom, ki se glasi:

"Ugotovi se, da je sklep razpisne komisije Sveta zavoda tožene stranke z dne 5. 2. 2018, s katerim je razpisna komisija odločila, da tožnik doc. dr. B.B. ne izpolnjuje pogojev za razpisano delovno mesto direktorja tožene stranke Splošne bolnišnice D. in ga izločila, nezakonit in se razveljavi.

Ugotovi se, da tožnik doc. dr. B.B., naslov C., izpolnjuje razpisne pogoje za direktorja javnega zavoda Splošne bolnišnice D." (I. točka izreka sklepa),

- naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.578,12 EUR stroškov tega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka sklepa) ter

- sklenilo da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sodbo in odločitev o stroških postopka v sklepu sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sta sodba in sklep v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. V pritožbi izpostavlja, da v Zakonu o zavodih (ZZ) ni podlage za to, da bi neizbrani kandidat lahko zahteval razveljavitev akta o imenovanju direktorja javnega zavoda ali ponovitev izbirnega postopka, ker po 36. členu ZZ lahko zahteva sodno varstvo le zoper sklep o izbiri kandidata. Sklicuje se na stališče VSRS (v sodbi VIII Ips 185/2015), da je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju privilegij in ne pravica posameznika. Poudarja, da je tožnik 9. 2. 2018 prejel obvestilo, da je razpisna komisija sveta zavoda SB D. odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za razpisano delovno mesto direktorja. S tem obvestilom, ne pa s sklepom o imenovanju direktorja, je bil tožnik obveščen, da ni bil izbran, zato je treba tožbo zavreči, ker ob pravilni uporabi 36. člena ZZ glede razveljavitve sklepa o imenovanju direktorja ni pogojev za sodno varstvo.

Tožnik skuša urediti sporno razmerje s toženo stranko v breme direktorice A.A., ki je bila imenovana za direktorico SB D. in ni stranka v tem sporu, čeprav bi morala biti nujni sospornik. Ker ni tožena prava stranka, saj s tožbo nista zajeta oba nujna sospornika, je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije treba tožbeni zavrniti. Sodišče prve stopnje je kršilo 196. člen ZPP in zagrešilo bistveno kršitev, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo zaradi napačne interpretacije 36. člena Poslovnika o delu sveta zavoda SB D., po katerem naj bi bila v izključni pristojnosti sveta zavoda, ne pa v pristojnosti razpisne komisije odločitev o izločitvi kandidata iz izbirnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev. Sodišče je to določbo Poslovnika napačno razlagalo upoštevajoč mnenja nekaterih prič, čeprav so ta povsem nepomembna. To je napačno, saj je normativne pravne akte potrebno razlagati skladno z ustaljenimi metodami razlage oziroma standardnimi razlagalnimi argumenti. Že iz jezikovne razlage besedila 36. člena Poslovnika, da razpisna komisija preveri izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov, izhaja, da razpisna komisija vsebinsko presoja in ugotavlja (odloča), ali posamezni kandidat pogoje izpolnjuje ali ne. Taka razlaga, za katero se je odločilo sodišče, je nelogična, saj ni logično, da bi o izpolnjevanju pogojev odločala najprej razpisna komisija in nato še svet zavoda. Enak je rezultat sistematične razlage besedila citiranega člena Poslovnika, ki v drugem odstavku določa, da svet pregleda programe razvoja prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in z njimi opravi razgovore. Svet zavoda torej obravnava le kandidate, ki jih predhodno preveri razpisna komisija, svet pa se le seznani s podatkom (oz. z odločitvijo), kateri kandidati pogoje izpolnjujejo.

Sodba vsebuje le pavšalno navedbo, da je kršitev pristojnosti lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, razlogov o tem, kako je to dejstvo vplivalo na zakonitost odločitve, pa nima. Tožnik pogojev ne izpolnjuje, zato bi tudi svet, če bi o tem odločal, sprejel enako odločitev. Izpodbijana sodba nima nobenih razlogov glede zatrjevanega dejstva, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za mesto direktorja, čeprav prav to dejstvo - neizpolnjevanje pogojev - izključuje možnost vpliva domnevne kršitve v postopku na odločitev o izbiri kandidata. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja tudi pritožba. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev pa je bilo nepopolno ugotovljeno zaradi deloma zmotne materialnopravne presoje, zato je sprejeta odločitev napačna oziroma vsaj preuranjena.

6. Ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Izpodbijana sodba je ustrezno in natančno obrazložena, saj vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da je možen njen preizkus. Iz razlogov sodbe je jasno razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma zakaj je presodilo, da so kršitve v razpisnem postopku za izbiro direktorja tožene stranke bistveno vplivale na odločitev o izbiri kandidata. Glede vprašanja, ali je tožnik kot kandidat v razpisnem postopku izpolnjeval razpisne pogoje za delovno mesto direktorja ali ne, sodba sicer res nima razlogov, vendar zato, ker je sodišče prve stopnje (sicer napačno) štelo, da to vprašanje za odločitev ni bistvenega pomena. To pa samo po sebi ne pomeni, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po tej določbi. Pritožnik namreč bistveno kršitev po citirani določbi ZPP uveljavlja predvsem zaradi nestrinjanja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje in s pravno presojo sodišča, kar po vsebini pomeni uveljavljanje drugih pritožbenih razlogov - zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, ki pa je utemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Sodišče prve stopnje je pri odločanju v tem sporu uporabilo pravilno pravno podlago, ki jo je navedlo zlasti v točkah 8 do 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je pravilno upoštevalo določbe Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.), zlasti določbe 32. do 36. člena ZZ. Svojo odločitev pa je oprlo tudi na določbe Statuta tožene stranke ter Poslovnika o delu zavoda SB D., ki jih je povsem pravilno interpretiralo.

8. V prvem odstavku 36. člena ZZ je določeno, da mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek, in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. V drugem odstavku pa citirani člen vsebuje določbo o tem, da se sodno varstvo v primerih, kot je obravnavani, uveljavlja pred delovnim sodiščem.

9. Sodišče prve stopnje je (zlasti v 8. točki obrazložitve sodbe) zavzelo pravilna stališča v zvezi z obsegom sodnega varstva, ki ga zagotavljajo citirane določbe ZZ, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša. V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva. Sklep o imenovanju direktorja sam po sebi po vsebini vključuje odločitev o izbiri kandidata in obenem pomeni tudi odločitev o neizbiri drugih prijavljenih kandidatov. Zato so stališča tožene stranke in sklicevanje na primere iz sodne prakse, ki se nanašajo na drugačne primere, zmotna. Sodišče prve stopnje je namreč povsem pravilno razlagalo določbo 36. člena ZZ o obsegu sodnega varstva tožnika v obravnavanem primeru. Sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, če ne bi obsegalo tudi možnosti, da sodišče v primeru ugotovljene nezakonitosti sklepa zavoda (o imenovanju oziroma izbiri) naloži pristojnemu organu (svetu zavoda) ponovno odločanje o izbiri kandidata, ker se le na ta način lahko ugotovljene nezakonitosti v postopku izbire odpravijo oziroma sanirajo. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

10. Zmotna pa so tudi stališča tožene stranke v zvezi s pasivno legitimacijo tožene stranke v tem sporu. Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ. S sklepom o izbiri, glede katerega neizbrani kandidat uveljavlja sodno varstvo, izbrani kandidat še ni pridobil nobene pravice. Zlasti ne v primerih, ko gre za imenovanje direktorja javnega zavoda, ki je praviloma vezano še na soglasje ustanovitelja (32. člen ZZ).

11. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša tudi z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje, ki so razvidna zlasti iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru prišlo do kršitev za izvedbo razpisa določenega postopka za imenovanje direktorja zavoda, ker je odločitev o tem, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto direktorja, in s tem odločitev, da se izloči iz nadaljnjega postopka izbire kandidata za direktorja, sprejela razpisna komisija, ki za to ni pristojna, in ne svet zavoda. Tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene, kar velja zlasti za očitke o tem, da naj bi sodišče prve stopnje napačno interpretiralo določbe internega akta, to je 36. člena Poslovnika o delu sveta zavoda SB D. (z dne 17. 3. 2016), ki v drugem odstavku določa, da svet imenuje razpisno komisijo, ki preveri izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov in o tem poroča svetu ter da svet pregleda programe dela in razvoja prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, in z njimi opravi razgovore. Stališče sodišča prve stopnje v zvezi s spornim vprašanjem pristojnosti razpisne komisije, to je vprašanjem, ali ta odloča o neizpolnjevanju pogojev ali le poroča svetu zavoda o izpolnjevanju pogojev o prijavljenih kandidatih, je namreč povsem pravilno in nikakor ne temelji na mnenjih zaslišanih prič, ki naj bi bila povsem nepomembna, kot neutemeljeno izpostavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je namreč v postopku pravilno preverjalo potek odločanja v razpisnem postopku in dejansko stanje s tem v zvezi ugotovilo pravilno in popolno, pa tudi razlaga sporne določbe pravilnika ni v ničemer napačna. Zato so tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Tudi če bi bilo stališče pritožnika glede razmejitve pristojnosti med razpisno komisijo in svetom zavoda pravilno, pa je dejstvo, da svet zavoda ni vezan na presojo razpisne komisije, ki jo je imenoval v konkretnem postopku, ampak mora v postopku preveriti tudi pravilnost njene odločitve o tem, ali kandidat pogoje razpisa izpolnjuje ali ne.

12. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je, kot je že navedeno, pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

13. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja glede odločilnih dejstev ni ugotavljalo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP in 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo ter izpodbijani del sklepa ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka, ker bi s tem samo prvič ugotavljalo in presojalo o za odločitev bistvenih dejstvih, ki jih sodišče prve stopnje doslej še ni obravnavalo, s tem pa bi poseglo v pravico strank do pritožbe. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek ob upoštevanju materialno pravnih stališč, navedenih v tem sklepu, pri čemer je potrebno zlasti ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta oz. funkcije direktorja, kar je odločilno dejstvo za presojo, ali je kršitev bistveno vplivala na zakonitost sklepa o izbiri drugega kandidata oziroma o neizbiri tožnika oziroma za presojo, ali so bile v postopku kršene njegove pravice, ker je bil kot kandidat izločen iz postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 156/2010
• Sklep VIII Ips 97/2003
• VDSS sklep Pdp 8/2012