VDSS Sodba Psp 214/2019

Jedro

ZUP v tretjem odstavku 238. člena določa, da v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V sporni zadevi so podatki obstajali že v času vodenja postopka pred prvostopenjskim organom. Ker je organ podatke pridobival po uradni dolžnosti, tožnica upravičeno novih dejstev in novih dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi, saj ta ni bila opravljena. Drugostopenjski organ bi moral dejstva in dokaze, na katere se je tožnica sklicevala v pritožbi, upoštevati v pritožbenem postopku, česar pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 9. 2018 in št. ... z dne 10. 5. 2018 ter dokončno odločbo št. ... z dne 25. 10. 2018 in št. ... z dne 3. 7. 2018 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je relevantna podlaga za odločitev v sporni zadevi prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1).¹ CSD A. je ob obravnavi vloge za starševsko in materinsko nadomestilo, katero je tožnica vložila 9. 5. 2018, na podlagi 6. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 108. člena ZSDP-1 ter Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o osnovi od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo (v nadaljevanju: Pravilnik),² od FURS-a pridobil podatke o osnovi od katere so bili za tožnico obračunani prispevki za starševsko varstvo. Gre za tožničine plače za obdobje od aprila 2017 do marca 2018, ki so tudi navedene v izpodbijani prvostopenjski odločbi z dne 10. 5. 2018. Kot je to tudi sodišče ugotovilo, je tožena stranka, upoštevaje 43. člen ZSDP-1, pravilno upoštevala obdobje za izračun tožničine osnove. Tožnici je bil poračun plače zaradi napredovanja izveden pri plači za mesec april 2018. Izplačilo je bilo opravljeno 4. 5. 2018, zato se pri obravnavi vloge z dne 9. 5. 2018 v skladu z 43. členom ZSDP-1 višja plača oziroma izplačilo le-te ni moglo upoštevati v osnovi za izračun nadomestila, ne glede na to, da so bili obračunani prispevki in obrazci REK popravljeni za nazaj. Po prepričanju tožene stranke ni pravilno, da se upoštevajo obračunani prispevki "za" zadnjih 12 mesecev. Iz prvega odstavka 43. člena ZSDP-1 jasno izhaja, da se upoštevajo obračunani prispevki "v" zadnjih 12-ih mesecih pred oddajo vloge. To pomeni, da ne morejo biti upoštevani prispevki, ki so bili obračunani naknadno, tudi če so bili obračunani za relevantne mesece. V kolikor je delodajalec za te mesece prispevke obračunal kasneje, je po mnenju tožene stranke odgovornost za nastalo situacijo na strani delodajalca. Nikakor pa ni v skladu z zakonom, da v takem primeru odgovornost nosi izplačevalec materinskega in starševskega nadomestila, ki je pravilno upošteval obračunane prispevke v skladu z ZSDP-1, za katere jamči FURS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 25. 10. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 3. 7. 2018. Z navedeno odločbo je bilo odločeno o pravici do starševskega dopusta in pravici do starševskega nadomestila. V presoji je bila tudi dokončna odločba št. ... z dne 20. 9. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 10. 5. 2018. Z navedeno odločbo je bilo odločeno o pravici do materinskega dopusta in pa pravici do materinskega nadomestila.

6. V zadevi je sporna odmera starševskega nadomestila in tudi odmera materinskega nadomestila.

7. V prvem odstavku 43. člena ZSDP-1 je določeno, da je osnova za posamezno vrsto nadomestila povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12-ih mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

8. Med strankama ni sporno, da je osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, plača za mesec februar 2018. Osnovo tako predstavlja obdobje od meseca aprila 2017 do meseca marca 2018, kot je to tudi odločila tožena stranka, ki je za navedeno obdobje pridobila podatke od FURS-a.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnici pri plači za april 2018 (ki je bila izplačana 4. 5. 2018) izplačana razlika plače vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje napredovanja od 1. 12. 2016 do vključno 30. 3. 2018. Ministrstvo za finance je izplačilo iz naslova napredovanj po posredovanju tožničinega delodajalca pravilno poknjižilo kot poračun plače glede na dejansko obdobje, na katero se nanaša ter na ta način odpravilo napako zaradi terminskega načrta obdelav plač v letu 2018, določenega s strani MF (sistem MFERAC). 6. 6. 2018 so bili popravljeni tudi REK obrazci za nazaj in posredovani FURS-u. Vse omenjeno med strankama ni sporno, saj tožena stranka s pritožbo ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja. Bistveno pri tem je le vprašanje, ali bi morala tožena stranka pri odmeri starševskega in materinskega nadomestila upoštevati tudi izplačano razliko plače za nazaj, torej tudi za obdobje, ki je ključno pri določitvi osnove za izračun obeh nadomestil.

10. Prvostopenjski organ (CSD) je na podlagi 6. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 108. člena ZSDP-1 ter Pravilnika od FURS pridobil podatke o osnovi od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za obdobje od aprila 2017 do marca 2018. Podatkov o naknadno obračunanih prispevkih za starševsko varstvo ob izdaji odločbe v zvezi z materinskim nadomestilom (10. 5. 2018) na FURS še niso bili sporočeni, saj kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, so bili šele 6. 6. 2018 popravljeni REK obrazci za nazaj in posredovani FURS-u. Pri izdaji odločbe o pravici do starševskega nadomestila, ki je bila izdana 3. 7. 2018 pa se je prvostopenjski organ skliceval na podatke, ki so bili pridobljeni v zvezi z materinskim nadomestilom, torej na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno z odločbo z dne 10. 5. 2018. Tožnica je tako šele v pritožbi zoper prej omenjeni odločbi imela možnost ugovarjati nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, torej da bi moral upravni organ upoštevati tudi izplačano razliko plače za nazaj.

11. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)⁴ v tretjem odstavku 238. člena določa, da v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi. V sporni zadevi so podatki obstajali že v času vodenja postopka pred prvostopenjskim organom, saj je bilo izplačilo razlike v plači opravljeno 4. 5. 2018. Ker je organ podatke pridobival po uradni dolžnosti, tožnica upravičeno novih dejstev in novih dokazov ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi, saj ta ni bila opravljena. Drugostopenjski organ bi moral dejstva in dokaze, na katere se je tožnica sklicevala v pritožbi, upoštevati v pritožbenem postopku, česar pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

12. Glede pritožbenih navedb, da glede na besedilo prvega odstavka 43. člena ZSDP-1 nikakor ne morejo biti upoštevani prispevki, ki so bili obračunani naknadno, tudi če so bili obračunani za te mesece, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je za odmero vtoževanih nadomestil odločilno, da se ugotovi pravilno osnovo od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom zakona. V primeru neupoštevanja naknadno izplačanih plač in s tem v zvezi obračunanih prispevkov bi bila tožnica prikrajšana. Prikrajšanje pa nikakor ni bil namen, ki ga zasleduje navedena določba, torej da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanjem za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 43/2015 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 36/2021
• VSRS Sodba VIII Ips 52/2020
• VDSS Sodba Psp 150/2020