VDSS Sodba in sklep X Pdp 380/2019

Jedro

Nasprotni udeleženec trdi, da vsak vodja lahko za določeno delo pooblasti drugo osebo. Tako naj bi bilo tudi v obravnavani zadevi, ko vodja (predstojnik) gasilske enote v C., D. za operativno vodenje enote permanentno (stalno, trajno) pooblašča vsakokratnega gasilca s položajno oznako "Gasilec 1".

Da v resnici sploh ne gre za permanentno pooblastilo za vodenje gasilske enote, dokazuje določba osmega odstavka 6. člena Požarnega reda, v katerem je določeno, da ima "Gasilec 1" pristojnost vodenja gasilske enote le v primeru odsotnosti vodje (ne pa vedno, stalno, trajno). Tudi v opisu delovnega mesta Gasilec je določeno, da vodi gasilsko enoto le v odsotnosti vodje. Poleg vsega navedenega Gasilca (s položajno oznako Gasilec 1) sploh ni mogoče pooblastiti za vodenje gasilske enote, saj nima izpolnjenih zahtev iz četrtega odstavka 13. člena ZGas. Na podlagi 12. točke 6. člena Požarnega reda in posebnih zahtev za delovno mesto gasilca se zahteva le izpolnjevanje pogojev iz prvega in drugega odstavka 13. člena ZGas.

Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mora delavec, ki dela na delovnem mestu specialist za varnost in varstvo pri delu in opravlja delo predstojnika gasilske enote v C., D., izpolnjevati posebne zahteve, kot jih za vodjo gasilske enote zahteva 13. člen ZGas.

S tem, ko je nasprotni udeleženec v sistemiziranem delovnem mestu Specialist za varnost in varstvo pri delu določil, da je delavec na tem delovnem mestu tudi vodja gasilske enote v C., D. in zadolžen za vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev, je uredil določeno organizacijo delovnega procesa, v katere presojo pa sodišče ne more posegati (razen če bi bila organizacija z zakonom predpisana, nasprotni udeleženec pa bi organiziral delovni proces v nasprotju s tem).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje:

- delno spremeni v I. točki izreka sodbe tako, da se glasi:

"Ugotovi se, da je v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest A. d. d., B. z dne 26. 6. 2018, objavljenem dne 27. 6. 2018, 4. alineja opisa del in nalog delovnega mesta Specialist za varnost in varstvo pri delu, ki se glasi "Predstojnik gasilske enote v C., D. - vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev", neskladna s 13. členom Zakona o gasilstvu."

- delno razveljavi v preostalem delu I. točke izreka in se zavrže predlog za odpravo 4. alineje opisa del in nalog delovnega mesta Specialist za varnost in varstvo pri delu, ki se glasi "Predstojnik gasilske enote v C., D. - vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev" v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest A. d. d., B. z dne 26. 6. 2018, objavljenem dne 27.6.2018.

II. V preostalem (glede III. točke izreka) se pritožba zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku predlagateljev in razsodilo, da se v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest A. d. d., B. z dne 26. 6. 2018 (dalje: Pravilnik), objavljen 27. 6. 2018, odpravi 4. alineja opisa del in nalog, delovnega mesta Specialist za varnost in varstvo pri delu, ki se glasi:"Predstojnik gasilske enote v C., D. - vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev." (I. točka izreka).

Zavrnilo je zahtevek predlagateljev za:

- odpravo oziroma razveljavitev sklepa o ukinitvi delovnih mest Vodja gasilske enote I - IV;

- odpravo oziroma razveljavitev sklepa o oblikovanju delovnih mest Vodja gasilcev na celinskih skladiščih I - IV (II. točka izreka).

Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v ugodilnem delu in odločitev o stroških postopka (zoper zavrnilni del sodbe nima pravnega interesa) se pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrže, podredno pa v celoti zavrne s stroškovno posledico.

Nasprotni udeleženec najprej napada sodbo, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov ugovor aktivne legitimacije glede prvega predlagatelja. Sodišče je pri tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je navedlo, da je bil ob vložitvi predloga kot predlagatelj res naveden Sindikat E., vendar naj bi predlagatelj to kasneje ustrezno popravil in kot prvega predlagatelja navedel Sindikat F.. To pa ni res, takšnega popravka ni nikjer bilo. Predlagatelj je v vlogi z dne 28. 1. 2019 le izrabil navedbo matične številke, ki jo ima F., ni pa spremenil prvega predlagatelja, ki ni pravni subjekt in tako ne more biti stranka v postopku. Tudi, če bi bil predlagatelj res popravljen na F., pa to še vedno ne izkazuje pravnega interesa oziroma njegove aktivne legitimacije. Zgolj sklicevanje na vsebino Statuta E. ne dokazuje, da je član F., saj bi članstvo moralo biti izkazano z odločitvijo F.. Pa tudi sicer E. ne more biti član sindikata, ki ni pravna oseba in pravno ne obstaja.

Nepravilna je tudi odločitev o priznanju pravnega interesa 2. do 10. predlagatelja. Obrazložitev v 6. točki sodbe, da so ti predlagatelji zaposleni pri nasprotnem udeležencu in da izpodbijani akt spreminja delovna mesta v enoti, v kateri delajo, ne zadošča za izkazanost njihovega pravnega interesa. Nasprotna udeleženka je operativno dokazala (izvedena vaja), da je delo gasilske enote ustrezno urejeno in organizirano ter vodeno. Pri spremenjeni sistemizaciji tudi ne gre za akt, ki bi se nanašal konkretno na te predlagatelje, z izjemo drugega, katerega delovno mesto je bilo ukinjeno. Vendar on ne more biti edini predlagatelj v kolektivnem sporu. Za ostale predlagatelje pa sprememba Pravilnika ne posega v njihov pravni in dejanski položaj. Drugačna organizacija vodenja gasilske enote pa ne sodi v pristojnost predlagateljev, saj je vprašanje organizacije dela v izključni pristojnosti delodajalca.

Zaradi navedenega bi sodišče prve stopnje moralo predlog predlagateljev zavreči.

V vsebinskem delu odločitve je sodišče poseglo v organizacijo delovnega procesa in način izvajanja aktivnosti nasprotnega udeleženca, za kar pa nima pristojnosti. V kolikor je sodišče menilo, da spremenjena sistemizacija zaradi opisa del in nalog delovnega mesta "specialist za varnost in varstvo pri delu", ki se nanaša na predstojnika gasilske enote v C., D. ter vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev, ni skladna z zakonom, bi lahko in moralo zgolj ugotoviti to neskladnost oziroma kvečjemu naložiti nasprotnemu udeležencu, da uskladi pogoje za delo na tem delovnem mestu s pogoji, ki jih določa zakon za vodenje operativnega dela poklicne gasilske enote. Nikakor pa sodišče ni imelo pristojnosti, da je iz opisa del in nalog delovnega mesta črtalo določena dela in naloge.

Sodišče je tudi spregledalo, da se črtana alineja opisa del in nalog sploh ne nanaša na vodenje operativnega dela v poklicni gasilski enoti, temveč na vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev. Nasprotni udeleženec je v postopku zatrjeval in dokazal (tudi z zaslišanjem predlagateljev), da delavec na delovnem mestu "specialist za varnost in varstvo pri delu" ne opravlja dela vodenja operativnega dela gasilcev, ampak je to v pristojnosti vsakokratnega "Gasilca 1", torej vsakokratnega poklicnega gasilca, ki je razporejen na to delo. Zato tudi dejansko gledano ni podlage za ugotovitev, da bi bila sistemizacija v spornem delu neskladna s 13. členom ZGas. Navedena ureditev je skladna z zakonodajo, saj Pravila gasilske službe (Pgs) v 6. členu izrecno določajo, da poklicno gasilsko organizacijo vodi njen predstojnik, ki ima vsa pooblastila za vodenje gasilske organizacije in enot znotraj nje, za posamezna opravila pa lahko pooblasti drugo osebo, torej tudi kateregakoli gasilca, na katerega lahko prenese oziroma mu dodeli naloge s področja vodenja operativnih nalog (npr. na Gasilec 1, kot je to pri nasprotnem udeležencu). Poveljevanje gasilskim enotam je skladno s 40. členom Pgs urejeno in odvisno od velikosti formacije gasilske enote, pri čemer je v 53. členu Pgs določeno, da je najmanjša formacija, ki še lahko opravlja operativne naloge, gasilska skupina, ki vsebuje vodjo in dva ali enega gasilca. Pri nasprotnem udeležencu gasilska skupina vsebuje vodjo (Gasilec 1), ki vodi operativno delo te enote, ter dva gasilca (en poklicni in en nepoklicni). Takšna spremenjena organizacija pri nasprotnem udeležencu na področju gasilske službe v C., D. je skladna s predpisi, sistemizacija pa ni v nasprotju z ZGas, ko za zasedbo delovnega mesta Specialist za varnost in varstvo pri delu ne določa pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki jih določa 13. člen Zgas za vodenje operativnega dela poklicnih gasilcev, saj ta oseba tega dela ne opravlja, ampak je za to pooblaščen vsakokratni Gasilec 1.

Zmotno je stališče sodišča, da iz sistemizacije ni razvidno, da bi bil na Specialista za varnost in varstvo pri delu prenesen le vodstveni del vodenja gasilcev v C., D.. Sodišče se glede tega stališča sklicuje na primerjavo del in nalog delovnega mesta Vodja gasilcev na celinskih skladiščih, da imata obe delovni mesti v opisu zajeto tudi nalogo vodenja, organizacije in koordiniranja gasilcev. Vendar gre pri tem opisu le za vodstveni del vodenja gasilcev, ne pa tudi za pooblastila in vodenje operativnega dela gasilcev, kar kaže primerjava preostalih del in nalog pri navedenih delovnih mestih. Tako npr. gre pri Vodji gasilcev na celinskih skladiščih za številne naloge in zadolžitve, ki predstavljajo ravno vodenje operativnega dela gasilcev (npr. prevzem vodenja gašenja in reševanja, razporejanje požarne straže, vodenje praktične vaje gašenja in reševanja itd.), vsega tega pa pri Specialistu za varnost in varstvo pri delu ni. Tako z izpodbijano sodbo odpravljen del sistemizacije ne zajema tudi vodenja operativnega dela gasilcev, torej nalog, za katere je sodišče menilo, da je sistemizacija neskladna z zakonom. Pri tem je sodišče zavzelo tudi zmotno stališče, da ZGas ne ločuje operativnega vodenja od operativnega vodenja intervencije in da govori le o celotnem operativnem vodenju gasilske enote, kar pa ni pravilno. ZGas v 5. členu vsebuje opredelitve pojmov in pri "Operativnih nalogah Gasilstva" navaja gašenje in reševanje ob požarih, prometnih in okoljskih nesrečah, zaščita in reševanje oseb in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža in druge reševalne naloge, intervencija pa pomeni izvajanje operativnih nalog. Vodenje operativnega dela gasilcev pa torej pomeni vodenje gasilcev pri operativnih nalogah oziroma pri intervencijah. Tako je tudi z vidika ZGas jasno, da ureditve nasprotnega udeleženca v odpravljenem delu ni mogoče šteti kot ureditve vodenja operativnega dela gasilcev. Delovno mesto Specialista za varnost in varstvo pri delu tako ne zajema vodenja operativnega dela gasilcev, temveč le vodstvena in druga neoperativna dela na področju vodenja gasilcev, za kar pa po ZGas ni potrebno izpolnjevati pogojev iz 13. člena ZGas.

Od nasprotnega udeleženca se tudi ne more zahtevati, da v svoj akt prenese vse pogoje za opravljanje določenega dela, saj gre za pogoje, ki jih zahteva zakon. V sistemizaciji so lahko določeni le dodatni pogoji, zakonskih pogojev pa ni potrebno prepisovati. Tako je morebitno kršitev zakona potrebno presojati le z vidika konkretnega dejanskega primera, kar pa je lahko le predmet individualnega delovnega spora. Zato bi kršitev 13. člena ZGas predstavljalo, če bi nasprotni udeleženec na takšno delovno mesto zaposlil osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po ZGas in bi ta oseba tudi dejansko vodila operativno delo gasilcev.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Glede aktivne legitimacije prvega predlagatelja ter skupinskega interesa 2. do 10. predlagatelja se v celoti strinjajo z odločitvijo in razlogovanjem sodišča prve stopnje. V nadaljevanju navajajo nekaj konkretnih primerov, ki očitno kažejo na sporno organizacijo vodenja gasilske enote C., D.. Sklicujejo se na "Skupni požarni red skupine A. (požarni red), ki v 6. členu določa pristojnosti poveljnika - vodje poklicne industrijske gasilske brigade (poveljevanje, izdajanje ukazov, odgovornost za izvajanje ukrepov varstva pred požarom ter druge pravice in dolžnosti v primeru vodenja intervencij). Nadalje je določeno, da je vodja poklicne industrijske enote lahko le oseba, ki izpolnjuje z ZGas predpisane pogoje za vodjo take enote. Določeno pa je tudi, da bi poklicno enoto lahko vodil predstojnik, vendar mora izpolnjevati pogoje po ZGas. V postopku se je pokazalo, da G.G. tega dela ne opravlja, čeprav je bilo nanj preneseno celotno vodenje, kot je ugotovilo sodišče, svojo odgovornost pa nedopustno prelaga na vsakokratnega gasilca. Zato organizacija ni zakonito postavljena. Predlagatelji še opozarjajo, da se opis del in nalog gasilca ni spremenil. Gasilec vodi gasilsko enoto le v odsotnosti vodje. G.G. je na zaslišanju sam povedal, da za operativno vodenje gasilske enote ni usposobljen. Gasilci pa ne morejo biti odgovorni za delo, za katerega odgovarja vodja gasilske enote. Predlagatelji se končno sklicujejo še na ugotovitve Delovnega sodišča v Kopru, opr. št. Pd 125/2018, da je funkcijo predstojnika gasilske organizacije potrebno ločiti od poveljnika gasilske organizacije. V 40. členu Pgs je določeno, da imajo pristojnost poveljevanja gasilski poveljniki, vodje skupin in gasilci, ki jih pooblastijo gasilski poveljniki, pri čemer mora biti gasilski poveljnik nadrejeni gasilec, ki vodi operativno delo gasilske enote, kar pomeni, da predstojnik, ki ni poveljnik, ne more pooblaščati za nekaj, za kar sam ni pristojen. Zaradi tega operativno delo v poklicni gasilski enoti lahko vodi le poklicni gasilec, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena ZGas. Na podlagi 40. člena ZGas intervencije lahko vodi le poveljnik Gasilske enote ali gasilec, ki ga za to poveljnik pooblasti.

Ker ima pri nasprotnem udeležencu specialist za varnost in varstvo pri delu le funkcijo predstojnika, ne more gasilca pooblastiti za poveljevanje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je predstojnik gasilske organizacije lahko vodja gasilske enote, če izpolnjuje pogoje po četrtem odstavku 13. člena ZGas, kar pa v aktu o sistemizaciji ni predpisano.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere se sklicuje pritožba. Je pa deloma zmotno uporabilo materialno pravo ob sicer pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je predlagatelju E. priznalo aktivno legitimacijo. Prvi predlagatelj je namreč navedel davčno in matično številko, ki obe pripadata F.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil že predlog predlagateljev z dne 27. 7. 2017 vložen na listu papirja z logotipom in imenom F., temu imenu pa je bilo dodano tudi ime E.. Ker v tem predlogu niso bili navedeni identifikacijski podatki, kot jih zahteva 180.a člen ZPP, je sodišče od predlagateljev zahtevalo, da predlog ustrezno popravijo. Predlagatelji so predlog pravočasno popravili v vlogi z dne 12. 10. 2018, ki je bila prav tako vložena na listu z zgoraj navedenim imenom in logotipom. Poleg tega pa so bili tudi pri navedbi samih udeležencev pri prvem predlagatelju navedeni firma in poslovni naslov ter davčna in matična številka F., k temu pa dodano tudi ime E.. Istočasno je bilo v obrazložitvi vloge izrecno navedeno, da se ime prvega predlagatelja glasi F., skozi katerega E. uresničuje svoje pravice.

Na podlagi navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je F. pravna oseba, katerega član je E., ki ima svoj Statut in mu je priznana pravna subjektiviteta ter tako izpolnjuje pogoje za nastopanje kot stranka v postopku.

7. Neutemeljene so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na priznanje pravnega interesa predlagateljem, navedenim pod številkami 2. do 10. Sicer pa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ne govori o pravnem, ampak o skupinskem interesu.

Po določbi prvega odstavka 47. člena ZDSS-1 so udeleženci kolektivnega spora v zvezi s kolektivnimi pogodbami tista združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so stranke kolektivne pogodbe. Predlagatelji niso stranke kolektivne pogodbe, zato je treba presojati, ali imajo upoštevaje drugi odstavek 47. člena ZDSS-1 status udeleženca v tem sporu. Za združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezne delodajalce ter skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, sta namreč v drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 določena dodatna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se tem subjektom prizna status udeleženca. Za njih mora veljati kolektivna pogodba, poleg tega pa morajo izkazati, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Procesna legitimacija za vložitev predloga v kolektivnem delovnem sporu po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 je torej podana, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji: da gre za skupino delavcev, da za takšno skupino velja kolektivna pogodba in da takšna skupina upravičeno uveljavlja skupinski interes.

Navedeni predlagatelji niso stranke kolektivne pogodbe in ne morejo biti udeleženci kolektivnega spora po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Zato je pri njih potrebno presojati, ali izpolnjujejo pogoje po drugem odstavku tega člena: ali zanje velja kolektivna pogodba (konkretno sporni akt o sistemizaciji) in ali upravičeno uveljavljajo skupinski interes.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so vsi predlagatelji zaposleni pri nasprotnem udeležencu in da kot gasilci delajo v gasilski enoti C., D., na katero se nanaša sprememba akta o sistemizaciji.

Sprememba akta se nanaša na spremembo delovnih mest in spremembo organizacije dela v enoti C., D., konkretno na (operativno) vodenje gasilskih enot, v katerih predlagatelji delajo. Glede na to, da je po njihovem mnenju sprememba akta v nasprotju z ZGas, spremenjena organizacija dela pa ogroža tudi njihovo varno delo, je vsekakor izkazan skupinski interes in zato se nasprotni udeleženec neutemeljeno zavzema za stališče, da spremenjena sistemizacija ne posega v pravni in dejanski položaj predlagateljev. Zato je predlagateljem pravilno priznana procesna legitimacija.

8. Pritožba neutemeljeno napada ugotovitve sodišča prve stopnje, ker je štelo, da se odpravljena alineja opisa del in nalog nanaša na vodenje, organiziranje in koordiniranje dela poklicnih gasilcev (namesto prostovoljnih), da črtana alineja sploh ne govori o operativnem vodenju gasilske enote, ker je takšno vodenje v pristojnosti vsakokratnega Gasilca 1, in da je zato nepravilen zaključek, da bi moral delavec na delovnem mestu Specialist za varnost in varstvo pri delu izpolnjevati posebne pogoje iz 13. člena Zakona o gasilstvu (ZGas, Ur. l. RS, št. 71/93 in nasl.). V zvezi z vsemi temi vprašanji je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in popolno ugotovilo dejansko stanje. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. K temu pa dodaja, kot sledi v nadaljevanju.

9. Nasprotni udeleženec ima organizacijo varstva pred požarom urejeno v Skupnem požarnem redu družbe A. d. d., B. (Požarni red - priloga B1 v spisu). Iz 6. člena Požarnega reda izhaja:

Na skladiščih naftnih derivatov družbe morajo biti organizirane enote H. (poklicna H.), ki morajo biti ustrezno kadrovsko in tehnično opremljene. Enote H. delujejo v okviru gasilske organizacije, ki je organizirana znotraj organizacijske enote I. (OE I.). Gasilsko organizacijo vodi in za njeno delovanje odgovarja predstojnik, kateremu so podrejeni: vodje poklicnih industrijskih gasilskih enot in neposredno ostali gasilci.

Delo poklicne enote H. se odvija v dveh izmenah v sestavi:

- dva poklicna in en prostovoljni gasilec (med delovnim časom);

- en poklicni in en prostovoljni gasilec (izven delovnega časa).

Pristojnost poveljevanja, izdajanja ukazov, odgovornost za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, druge pravice in dolžnosti gasilskega poveljnika ima poveljnik - vodja enote H.. To je lahko oseba, ki izpolnjuje z ZGas predpisane pogoje. Za posamezno lokacijo je lahko določeno, da ima odgovornost vodje enote H. predstojnik gasilske organizacije, če izpolnjuje pogoje po ZGas.

Vodji enote H. so podrejeni gasilci, ki so jim dodeljene položajne oznake: Gasilec 1, Gasilec 2, Prostovoljni Gasilec. Gasilec 1 je poklicni gasilec in ima v odsotnosti vodje enote H. pristojnost gasilskega poveljnika (t. j. vodje enote H.). Gasilec v enoti H. je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz ZGas.

V 8. členu Požarnega reda je še določeno:

- Predstojnik gasilske organizacije je odgovoren za delovanje in nadzor nad izvajanjem nalog gasilske organizacije (točka B/2).

- Za izvajanje vseh operativnih nalog enote H., vključno za izdana povelja in ukaze, je odgovoren vodja enote H.. V njegovi odsotnosti je odgovoren poklicni industrijski gasilec s položajno oznako "Gasilec 1" (točka D/2).

Na podlagi 15. točke 5. člena ZGas so gasilske organizacije prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote (organizirane kot javni zavodi), režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo. Gasilske enote (12. točka 5. člena Zgas) pa so poklicne ali prostovoljne enote, ki opravljajo operativne naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah.

Na podlagi 6. točke Pravil gasilske službe (Pgs, Ur. l. RS, št. 52/2010 in nasl.) je gasilska organizacija gasilska enota (prostovoljna ali poklicna), ki jo organizira gospodarska družba. Poklicno gasilsko organizacijo vodi predstojnik. Gasilska enota (10. točka Pgs) je poklicna ali prostovoljna enota, ki opravlja operativne naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah na območju, za katero je bila ustanovljena oziroma zadolžena.

Nasprotni udeleženec ima v 6. členu Požarnega reda določeno, da morajo biti na skladiščih naftnih derivatov organizirane poklicne industrijske gasilske enote. Glede na navedbe obeh udeležencev ni sporno, da ima nasprotni udeleženec več skladišč (npr. celinska skladišča, C., D. itd.), torej več lokacij, na katerih morajo biti organizirane gasilske enote. Nasprotna udeleženka je sama določila, da bodo gasilske enote organizirane kot poklicne gasilske enote. Zato je v drugem odstavku 6. člena Požarnega reda pravilno določeno, da poklicno gasilsko organizacijo vodi predstojnik (skladno s 6. točko Pgs), ki so mu podrejeni vodje poklicnih industrijskih gasilskih enot in neposredno ostali gasilci.

V tretjem odstavku 6. člena Požarnega reda ima nasprotni udeleženec določeno, da njene gasilske enote delujejo v formacijski gasilski enoti "gasilska skupina", ki ima vodjo in dva ali enega gasilca (kot je določeno v 53. členu Pgs) in je najmanjša formacija, ki še lahko opravlja operativne gasilske naloge.

V opisu delovnega mesta Specialist za varnost in varstvo pri delu je določeno, da delavec na tem delovnem mestu opravlja dela in naloge predstojnika gasilske enote v C., D. - vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev. Ker je gasilska enota v C., D. poklicna, mora vodja te enote izpolnjevati pogoje iz 13. člena ZGas (glej četrti odstavek 13. člena ZGas in peti odstavek 6. člena Požarnega reda). V primeru odsotnosti vodje ima njegove pristojnosti gasilec s položajno oznako "Gasilec 1" (osmi odstavek 6. člena Požarnega reda). Gasilec v poklicni industrijski gasilski enoti je lahko oseba, ki izpolnjuje z ZGas predpisane pogoje za gasilca v poklicni industrijski gasilski enoti (glej dvanajsti odstavek 6. člena Požarnega reda). Pogoji za to delo so določeni v prvem in drugem odstavku 13. člena ZGas, medtem ko mora vodja gasilske enote izpolnjevati tudi pogoje po četrtem odstavku 13. člena ZGas (glede na velikost enote).

Nasprotni udeleženec trdi, da vsak vodja lahko za določeno delo pooblasti drugo osebo. Tako naj bi bilo tudi v obravnavani zadevi, ko vodja (predstojnik) gasilske enote v C., D. za operativno vodenje enote permanentno (stalno, trajno) pooblašča vsakokratnega gasilca s položajno oznako "Gasilec 1" (tako opisano tudi v Strokovnem mnenju o organiziranosti gasilske službe v družbi A. d. d. v skladišču C., D. in komentarju k temu mnenju - prilogi B3, B4).

Da v resnici sploh ne gre za permanentno pooblastilo za vodenje gasilske enote, dokazuje določba osmega odstavka 6. člena Požarnega reda, v katerem je določeno, da ima "Gasilec 1" pristojnost vodenja gasilske enote le v primeru odsotnosti vodje (ne pa vedno, stalno, trajno). Tudi v opisu delovnega mesta Gasilec (A8) je določeno, da vodi gasilsko enoto le v odsotnosti vodje. Poleg vsega navedenega Gasilca (s položajno oznako Gasilec 1) sploh ni mogoče pooblastiti za vodenje gasilske enote, saj nima izpolnjenih zahtev iz četrtega odstavka 13. člena ZGas. Na podlagi 12. točke 6. člena Požarnega reda in posebnih zahtev za delovno mesto gasilca se zahteva le izpolnjevanje pogojev iz prvega in drugega odstavka 13. člena ZGas.

Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mora delavec, ki dela na delovnem mestu specialist za varnost in varstvo pri delu in opravlja delo predstojnika gasilske enote v C., D., izpolnjevati posebne zahteve, kot jih za vodjo gasilske enote zahteva 13. člen ZGas.

10. Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje iz opisa delovnega mesta odpravilo del opisa del in nalog tega delovnega mesta.

S tem, ko je nasprotni udeleženec v sistemiziranem delovnem mestu Specialist za varnost in varstvo pri delu določil, da je delavec na tem delovnem mestu tudi vodja gasilske enote v C., D. in zadolžen za vodenje, organiziranje in koordiniranje dela gasilcev, je uredil določeno organizacijo delovnega procesa, v katere presojo pa sodišče ne more posegati (razen če bi bila organizacija z zakonom predpisana, nasprotni udeleženec pa bi organiziral delovni proces v nasprotju s tem). Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sodbe, s katero je odpravilo del opisa del in nalog na delovnem mestu Specialist za varnost in varstvo pri delu, nedopustno poseglo v organizacijo delovnega procesa, na kar nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja. Sodišče torej v organizacijo delovnega procesa pri delodajalcu ne more posegati. Enako pa to velja tudi za predlagatelja. Zato je pritožbeno sodišče zavrglo predlog predlagateljev za odpravo dela opisa del in nalog, ker je nedopusten (3. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

11. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je delodajalec prost pri tem, katera delovna mesta bo imel sistemizirana in s kakšnimi nazivi, da pa mora na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDR-1 s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu in pri tem upoštevati predpise, ki za posamezno delovno mesto določajo posebne pogoje. Pravilna je tudi ugotovitev, da ZGas v 13. členu za opravljanje nalog vodje poklicne gasilske enote predpisuje posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki to delo opravlja. Zato bi nasprotni udeleženec te pogoje kot posebne zahteve moral vnesti v spremembo sistemizacije pri delovnem mestu Specialist za varnost in varstvo pri delu. Ker tega ni storil, je v tem delu sprememba sistemizacije nezakonita. Predlagatelji sicer niso izrecno zahtevali, da se pri obravnavanem delovnem mestu pod posebne zahteve za zasedbo tega delovnega mesta vnese dopolnitev, da mora delavec izpolnjevati pogoje iz četrtega odstavka 13. člena ZGas oziroma da mora nasprotni udeleženec temu ustrezno odpraviti ugotovljeno nezakonitost. So pa predlagali odpravo 4. alineje opisa del in nalog delovnega mesta. Pri tem pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da zahtevek za odpravo vsebuje tudi zahtevek za ugotovitev neskladnosti splošnega akta z zakonom. Tudi sodišče prve stopnje samo je najprej ugotovilo, da je opis del in nalog spornega delovnega mesta nezakonit, ker ne vsebuje predpisanih posebnih pogojev po ZGas, in šele po taki ugotovitvi sprejelo (sicer deloma napačno) odločitev. Glede na to, da pravna podlaga za ugotovitveni zahtevek obstaja v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS‑1, Ur. l. RS, št. 2/2004 na nasl.), je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca le delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je ugotovilo neskladnost sporne določbe z ZGas (358. člen ZPP). V ostalem - glede odprave sporne določbe - pa je I. točko izreka sodbe delno razveljavilo in predlog za odpravo te določbe pravilnika o sistemizaciji tožene stranke zavrglo (274., 354/3. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo, v preostalem pa pritožbo zavrnilo, saj niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

13. Ker se zaradi spremembe sodbe uspeh udeležencev v postopku ni bistveno spremenil, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ker so predlagatelji s približno polovico zahtevka uspeli in je pritožba v tem delu neutemeljena.

14. Nasprotni udeleženec je s pritožbo le delno uspel, in sicer samo s sorazmerno majhnim delom pritožbe, zaradi česar posebni stroški niso nastali. Zato sam krije svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep X Pdp 474/2011
• VDSS Sklep X Pdp 620/2020
• VDSS sodba X Pdp 817/2010