<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 433/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.433.2019
Evidenčna številka:VDS00029284
Datum odločbe:03.10.2019
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), Valerija Nahtigal Čurman (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - delavci policije

Jedro

Ko zavarovanec-član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec-član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca-člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.

Eden od pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine je torej, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca-člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo sklepa toženke št. ... z dne 13. 9. 2017 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 20. 12. 2017 ter da je dolžna toženka za tožnika obračunati in plačati prispevek za poklicno zavarovanje v višini 9,25 % vsakomesečnega zneska bruto plače za čas od 26. 9. 2017 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakomesečnega zneska od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje pravdne stroške, toženki pa je dolžan povrniti stroške v višini 140,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predstavlja ureditev, po kateri delodajalci sami odločajo, ali bodo prenehali s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje, poseg v načelo enakosti pred zakonom. Omogoča različno obravnavo enakih dejanskih stanov. ZPIZ-2 bi moral jasno določiti, ob katerih pogojih delodajalci prenehajo s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje, sicer je poseženo tudi v načelo pravne države. Določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 nima povezave z namenom poklicnega zavarovanja. Če zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, opravljajo dela, za katera so upravičeni do plačevanja prispevkov, jim morajo biti ti prispevki plačani. V nasprotnem primeru je poseženo v pravico do socialne varnosti in zasebne lastnine. Ustava z varstvom zasebne lastnine varuje posameznike tudi pred posegi v druge obstoječe pravne položaje (odločba U-I-60/98). Zaradi odločitve toženke, da preneha plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, tožnik ne bo mogel izrabiti vseh pravic, na podlagi katerih bi prejemal pokojnino, primerljivo s polno starostno pokojnino. Nobenih presežkov na individualnih računih zavarovancev ni, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Tožniku morajo sredstva omogočiti vsaj pokojnino v višini polne starostne pokojnine, sicer je v slabšem položaju kot delavci, ki niso vključeni v poklicno zavarovanje. Interes tožnika kot zavarovanca je v tem, da prejme izplačilo poklicne pokojnine v najvišji višini, kot jo omogoča zakonodaja. Le v tem primeru bi se lahko prenehalo plačevati prispevke za poklicno zavarovanje. Tožnika je toženka s sprejemom sklepa Vlade RS v letu 2017 postavila v neenak položaj v primerjavi z drugimi delavci, saj je bila možnost prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje v zakonodaji določena že v letu 2013. Z vidika zakonitosti bi moral obstajati točen način preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, tega obvestilo A., d. d., ne omogoča. Tožnik pravilnosti obvestila ni priznal. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (načelo kontradiktornosti), ker je izven trditvene podlage strank ugotavljalo, da tožnik ni opravljal del, za katera so zavarovanci upravičeni do plačila prispevkov za poklicno zavarovanje, po nepotrebnem je ugotavljalo o namenu sistema poklicnega zavarovanja, zmotno je štelo, da lahko zavarovanci sredstva na osebnem računu dvignejo v enkratnem znesku in jih porabijo nenamensko. Da je tožnik upravičen do plačila prispevkov za poklicno zavarovanje, je za njegovo delovno mesto določeno v sistemizaciji. To je podlaga, da se prispevki plačajo ne glede na določbe ZPIZ-2. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, toženki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. 1. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pravno podlago za izdajo izpodbijanih sklepov, na podlagi katerih je toženka tožniku prenehala plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, predstavlja deseti odstavek 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadalj.), ki določa, da lahko zavezanec za plačilo preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje za zavarovanca-člana, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da citirana določba ZPIZ-2 ne posega v ustavne pravice (človekove pravice; tožnik izpostavlja načeli pravne varnosti in enakosti ter pravici do zasebne lastnine in socialne varnosti; 2. člen Ustave Republike Slovenije; Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj., drugi odstavek 14. člena Ustave, 33. člen Ustave in prvi ter drugi odstavek 50. člena Ustave). Določba, kot je povzeta, je jasna in določna, saj točno določa, v katerem primeru lahko zavezanec za plačilo preneha s plačevanjem prispevkov za poklicno zavarovanje. Kot je razvidno iz njene vsebine, razlikuje med pravnim položajem zavarovanca-člana, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, in tistim, ki pogojev za pridobitev poklicne pokojnine še ni izpolnil. Le za prvega zavezanec za plačilo lahko preneha s plačevanjem prispevkov. S tem z ničemer ne poseže v njegova upravičenja, ki izhajajo iz že plačanih prispevkov (za poklicno ali za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje).

7. Določba desetega odstavka 202. člena ZPIZ-2 je, kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje, skladna z namenom poklicnega zavarovanja. Poklicno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih računih zavarovancev-članov, na podlagi katerih zavarovanci-člani, vključeni v to obliko zavarovanja, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom (prvi odstavek 198. člena ZPIZ-2), vanj se obvezno vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (prvi odstavek 199. člena ZPIZ-2). Iz navedenega je razbrati namen poklicnega zavarovanja, ki je v tem, da pridobijo tisti, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, pravico do poklicne pokojnine, to pa pridobijo prej, kot bi pridobili pravico do starostne pokojnine. Slednje izhaja iz prvega odstavka 203. člena ZPIZ-2, ki določa, da se poklicna pokojnina izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od uveljavitve pravice do poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine v obveznem zavarovanju.

8. Ko zavarovanec-član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec-član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca-člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.

9. Eden od pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine je torej, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca-člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana najmanj v višini starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec-član prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, vendar največ v višini starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, povečane za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada, če za to zadoščajo sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana. Glede na takšno ureditev je neutemeljen pritožbeni pomislek o zadostnosti sredstev na osebnem računu tožnika.

10. S tem, ko iz obvestila A., d. d., ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo, izhaja da tožnik na določen dan izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, izhaja tudi ugotovitev, da sredstva na njegovem osebnem računu zadoščajo za izplačevanje pokojnine, ki je najmanj v višini polne starostne pokojnine, ki bi jo prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, povečane za prispevke za zdravstveno zavarovanje in stroške upravljavca sklada. Višina poklicne pokojnine, ki je v višini polne starostne pokojnine konkretnega zavarovanca-člana, je tudi v skladu z namenom poklicnega zavarovanja in takšna je tožniku zagotovljena.

11. Tožniku se na podlagi drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 ob pogoju plačanih prispevkov k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna kot dodana doba četrtina obdobja vključenosti v poklicno zavarovanje. Tako se kot neutemeljene izkažejo njegove navedbe, da se pri pravici do (predčasne ali) starostne pokojnine ne upošteva dodana doba. Drži pa navedba, da se ta ne upošteva za izračun višine pravic. Vendar zgolj to še ne pomeni, da bo njegova starostna pokojnina nižja, kot bi bila, če ne bi bil vključen v poklicno zavarovanje.

12. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo za tožnika izdano obvestilo A., d. d., z dne 24. 8. 2017, iz katerega izhaja, da je izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine iz prvega odstavka 204. člena ZPIZ-2 in to za tožnika tudi ni bilo sporno. To, da je bilo kasneje izdano novo obvestilo A., d. d., z dne 12. 7. 2018, ne pomeni, da bi bili podatki v prvem obvestilu napačni, kot tudi ne, da ni jasno, kdaj je ali bo tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Drugo obvestilo se namreč nanaša na pogoje iz tretjega in ne prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, na katere pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine se nanašajo ugotovljeni datumi pa je določno navedeno. Ne zahteva se, da bi bilo v obvestilu navedeno tudi, v kakšni višini so sredstva na osebnem računu tožnika, koliko bi znašala poklicna pokojnina, koliko sredstev bi se odvedlo za obvezno zdravstveno zavarovanje in koliko bi jih ostalo na računu. Tožnik ima na podlagi šestega odstavka 204. člena ZPIZ-2 sam pravico, da z vložitvijo vloge za informativni izračun pri upravljavcu sklada preveri izpolnjevanje pogoja zadostnosti sredstev na osebnem računu. Tožnik v pritožbi protispisno zatrjuje, da A., d. d., ne odgovarja za posredovane podatke, saj se to nanaša na podatke, ki so bili pridobljeni s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

13. Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo dejstvo, da tožnik sklepa toženke z dne 12. 7. 2018, ki ga je toženka izdala po prejemu obvestila A., d. d., z dne 15. 5. 2018, ni izpodbijal. S tem sklepom je toženka odločila, da je tožnik v obdobju od 31. 12. 2018 do 9. 10. 2019 ter od 9. 4. 2020 dalje upravičen do obveznega dodatnega pokojninskega (poklicnega) zavarovanja, in je tožniku v korist, zato ga seveda ni izpodbijal, kot utemeljeno opozarja v pritožbi. Zmotno pa zatrjuje, da ta sklep oziroma novo obvestilo A., d. d., dokazujeta, da so podatki v prvem obvestilu A., d. d., zmotni. To ne drži. Izdaja novega obvestila pomeni le, da so se, ker tožnik ni uveljavil pravice do poklicne pokojnine, izgubili pogoji za njeno pridobitev po določeni pravni podlagi (konkretno po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-1), s tem pa so ponovno nastopili pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje.

14. ZPIZ-2 v 205.a členu in 206. členu omogočata, da se morebiten višek sredstev na osebnem računu zavarovanca-člana prenese v dodatno zavarovanje ali izplača. Enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu zavarovanca-člana je mogoč pod pogoji, ki so določeni v prvem in drugem odstavku 206. člena ZPIZ-2.

15. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev 22. člena Ustave. Sodišče prve stopnje je pri pojasnjevanju namena poklicnega zavarovanja, ki je v tem, da pridobijo tisti, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, pravico do poklicne pokojnine, to pa pridobijo prej, kot bi pridobili pravico do starostne pokojnine, v obrazložitvi sodbe sicer navedlo, da če se v teh primerih ostaja v delovnem razmerju in ne izrabi pravice do poklicne pokojnine, postavlja pod vprašaj, ali gre res za takšna dela. Vendar s tem ni štelo, da tožnik ne bi bil utemeljeno vključen v poklicno zavarovanje.

16. Zgolj dejstvo, da je tožnik tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, še naprej opravljal enako delo kot prej oziroma je opravljal naloge, za katere prvi odstavek 81. člena Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013 in nadalj.) predvideva vključenost v obvezno dodatno pokojninsko (poklicno) zavarovanje, še ne pomeni, da toženka ni zakonito prenehala plačevati prispevkov za poklicno zavarovanje. Za izdajo izpodbijanih sklepov in prenehanje plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje je imela podlago v že citiranem desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2, ki prav predvideva situacije, kot je tožnikova, da torej delavec po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine sicer še naprej opravlja dela, za katera bi se mu prispevki za poklicno zavarovanje plačevali, ti pa se mu prav zaradi dejstva izpolnjenih pogojev za pridobitev poklicne pokojnine ne plačujejo več.

17. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 199, 199/1, 202, 202/10, 203, 203/1, 204, 204/1, 204/3, 205a, 206, 206/1, 206/2.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) - ZODPol - člen 81, 81/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzOTY2