<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 521/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.521.2019
Evidenčna številka:VDS00029126
Datum odločbe:19.09.2019
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:zavrnitev dokaznega predloga - neizrabljen tedenski počitek - načelo kontradiktornosti - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem sporne priče z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov, dejansko stanje že ugotovljeno, zato njegovo zaslišanje ni bilo več potrebno. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznega predloga ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršenega načela kontradiktornosti pa je utemeljena tudi pritožbena navedba glede kršitve 22. člena Ustave RS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da je dolžna tožniku v roku 8 dni iz naslova odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek v obdobju od 30. 4. 2014 do 31. 10. 2014 plačati 2.327,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2014 do plačila (I. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več ali drugače (glede obračuna bruto zneska, odvoda davkov in prispevkov ter teka zamudnih obresti), je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo še plačilo tožnikovih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sodbe iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je dokazna ocena v sodbi izostala, da je obrazložitev sodbe enostranska, saj ugotovljene zadolžitve ne pomenijo opravljanja dela in s tem tudi ne kršene pravice do tedenskega počitka. Prisojena odškodnina temelji na zmotni uporabi materialnega prava. Opozarja, da je sodišče zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče A.A. kot nepotreben, češ da je bilo dejansko stanje tudi brez izvedbe tega dokaza ugotovljeno (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, 22. člena Ustave RS). To ne drži, saj bi navedeni izpovedal o tem, kako je pripadnikom zagotavljal en prosti dan na teden, ter da takrat niso bili obremenjeni z delom niti niso bili v pripravljenosti. Zaradi neizvedbe navedenega dokaza je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožba podaja še svoja materialnopravna naziranja ter stališča sodne prakse glede obravnavane odškodnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, pri čemer se do ostalih dveh preostalih pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) niti ni natančneje opredelilo.

5. Pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče A.A. z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov (listine od A1 do A9, B1 do B2, zaslišanje prič B.B., C.C. in D.D. ter zaslišanje tožnika), dejansko stanje že ugotovljeno, zato njegovo zaslišanje ni bilo več potrebno. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznega predloga ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršenega načela kontradiktornosti pa je utemeljena tudi pritožbena navedba glede kršitve 22. člena Ustave RS. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z vidika nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene ima za posledico tudi utemeljenost pritožbenih očitkov o zmotni dokazni oceni oziroma o kršitvi 8. člena ZPP, ki nalaga način oblikovanja dokaznih zaključkov.

6. Ker gre za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje - ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedene določbe ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na pritožbeno sodišče, saj je temeljna funkcija pritožbenega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim, ki mora v ponovljenem postopku sanirati procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga – ga obrazloženo zavrniti ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzOTU2