VDSS Sodba in sklep Pdp 233/2019

Jedro

Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za (1) ugotovitev, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednja zahtevna dela – specifična ročna dela proizvodnje A.", z dne 21. 11. 2017, nezakonita in se razveljavi, ker je bila neustrezna glede na tožnikovo preostalo delovno zmožnost; (2) razveljavitev pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela", sklenjene dne 30. 1. 2016 iz razloga ničnosti, ter ponovno veljavo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo stranki podpisali 4. 5. 2013 za delovno mesto "kontrolor tehnik" oziroma za drugo, tožniku ustrezno delovno mesto (točka I izreka). Zavrglo je tožbo v podrednem delu za ugotovitev, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2016 nezakonita, zaradi česar se razveže pogodba o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela", sklenjena dne 30. 1. 2016, ter za ponovno veljavo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo stranki podpisali 4. 5. 2013 za delovno mesto "kontrolor tehnik" oziroma za drugo, tožniku ustrezno delovno mesto (točka II izreka). Postopek je ustavilo za poziv tožnika nazaj na delo in premestitev na ustrezno delovno mesto z upoštevanimi zdravstvenimi omejitvami s polnim delovnim časom; za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od 17. 1. 2018 do vrnitve nazaj na delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 4. 5. 2013, obračun in izplačilo plače ter prijavo v vsa socialna zavarovanja; za obračun mesečne razlike plače med bruto plačo v višini 870,23 EUR, do katere bi bil tožnik upravičen, če bi delal na delovnem mestu kontrolor tehnik, in bruto plačo v znesku 758,00 EUR, ki jo tožnik prejema na delovnem mestu "proizvodni delavec - srednje zahtevna dela", za obdobje od 31. 1. 2016 do 17. 1. 2018, odvod davkov in prispevkov in izplačilo neto plače, ter za povrnitev vseh pravic, ki gredo tožniku na Zavodu RS za zaposlovanje od 17. 1. 2018 dalje zaradi prijave tožnika kot brezposelne osebe (točka III izreka). Nadalje je zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka (točka IV izreka).

2. Zoper sodbo (točka I izreka), sklep o zavrženju tožbe (točka II izreka) ter odločitev o stroških postopka (točka IV izreka) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo in izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje mimo tožbenih navedb oziroma trditvene podlage ugotovilo, da se za delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A." zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe, ki naj bi ustrezala tožnikovi izobrazbi. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da delovno mesto, ki mu je bilo ponujeno ni ustrezno, glede na dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dopolnilno mnenje komisije ZPIZ, ker ne ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Neustrezno je tudi zaradi neizpolnjevanja pogoja strokovne izobrazbe. Tožnik ima V. stopnjo izobrazbe in bi moral biti razvrščen v V. tarifni razred, kot je bil že v preteklosti pri toženi stranki na delovnem mestu "kontrolor tehnik", za katerega je v svojem podrednem zahtevku zahteval, da ponovno vstopi v veljavo pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo stranki podpisali 4. 5. 2013 za to delovno mesto. Navedeno delovno mesto ni bilo nikoli ukinjeno in še vedno obstaja v drugih poslovnih enotah. Zato je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2016 nezakonita, saj je bil odpovedni razlog fiktiven oziroma zgolj navidezen. S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je ponujena zaposlitev ustrezna z vidika tožnikove strokovne izobrazbe zgolj iz razloga, ker je tožnik na prejšnjem delovnem mestu proizvodni delavec srednje zahtevna dela po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 30. 1. 2016 opravljal dela in naloge za III. stopnjo strokovne izobrazbe, je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP. To pogodbo je tožnik v tem postopku izpodbijal iz razloga ničnosti, čemur pa sodišče kljub temu, da mora na ničnost paziti po uradni dolžnosti, ni sledilo oziroma je zgolj ugotovilo, da ravnanje tožene stranke iz januarja 2016, ko je tožniku poslala pogodbo na dom, takoj po njegovi operaciji in prihodu iz bolnišnice, ni v nasprotju z moralo. Izkoriščanje težke zdravstvene situacije tožnika za vročanje odpovedi dotedanje pogodbe je nemoralno, njegov težek zdravstveni položaj pa je bil s strani tožene stranke na neprimeren oziroma nemoralen način izkoriščen zgolj zato, da je podpisal drugo ponujeno pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto brez možnosti ugovarjanja toženi stranki oziroma brez pogajanj. Tožena stranka mu kot invalidu III. kategorije in starejšemu delavcu v ponujeni pogodbi ni ponudila ustreznega dela, ker nima navedenega opisa del in nalog za delovno mesto. Delovni proces je organiziran sedem dni v tednu praviloma 24 ur na dan, lahko tudi v štirih izmenah, čeprav je tožnik dopolnil 55 let starosti ter uživa posebno varstvo starejšega delavca. Gre za ista dela in naloge, saj je šifra za to novo delovno mesto ... enaka kot tudi za dosedanjo delovno mesto. Sodišče prve stopnje teh razlogov ni upoštevalo, temveč je upoštevalo le navedbe tožene stranke. Edina veljavna pogodba o zaposlitvi je pogodba za delovno mesto "kontrolor tehnik" s V. stopnjo izobrazbe. Izvedenka je potrdila, da gre za enako delovno mesto, kar pa pomeni, da tožnik na novem delovnem mestu opravlja enaka dela in naloge, kot jih je že prej na zanj neustreznem delovnem mestu proizvodni delavec za srednje zahtevna dela. Tožnik ima tudi sedaj težave s ščitnico in prilaga zdravniško potrdilo dr. B.B. Ta diagnoza s strani izvedenke ni bila upoštevana, saj bi takšna diagnoza lahko vplivala na neustreznost delovnega mesta proizvodni delavec za srednje zahtevna specifična ročna dela proizvodnje A.

V dopolnitvi pritožbe, ki jo je vložil tožnik sam, navaja, da se strinja z navedbami pooblaščenke v pritožbi, razen v delu, da je pred ponudbo nove pogodbe delal na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji A.". Iz obrazca DD-1 izhaja, da gre za delovno mesto z nazivom "specifična ročna dela proizvodnje A.", nikjer pa ni navedeno "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela proizvodnje A.". Na obrazcu DD-1 je nekaj neresničnih zapisov. Izvedenka se je strinjala le z omejitvami iz zadnje odločbe ZPIZ, ki pa so le za hrbtenico. Glede sluha dodaja, da kdor je naglušen, se sam ne more zavarovati proti hrupu, saj ga ne zaznava kot motečega. Opozarja na napačno razlago sodišča prve stopnje, da je izvedenka navedla, da se na delovnem mestu lahko uporablja bombažne rokavice za zaščito pred kolofonijo, saj je izvedenka v dopolnilnem mnenju izvedla, da so ji sporočili iz varstva pri delu pri toženi stranki, da bombažne rokavice niso primerne za zaščito rok, ampak samo za zaščito materiala. Ne drži, da tožnik ni sankcioniran, če ne dosega normativa, kot je to ugotovila izvedenka. Mesečna plača je namreč sestavljena iz plače tudi iz naslova delovne uspešnosti, izvedenka pa je ugotovila, da glede na tožnikove bolezni pričakuje, da občasno normative ne bo dosegal. Določiti, kdaj naj ga dosega in kdaj ne, oziroma kolikšen del normativa naj redno dosega, pa je nemogoče, ker je doseganje normativov odvisno do akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba sicer navaja, da se pritožuje zoper sodbo, vendar v tekstu izpostavlja, da naj bi bila pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 nezakonita in tudi nična. Zato je pritožbeno sodišče štelo, da se tožnik pritožuje tudi zoper odločitev v delu, v katerem je bila tožba zaradi ugotovitve nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 (s sklepom) zavržena.

6. Ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se naj sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do dejstva, da je bila tožena stranka januarja 2016 seznanjena z odločbo ZZZS z dne 24. 11. 2016, da je tožnik od 23. 11. 2016 do 30. 11. 2016 začasno nezmožen za delo kot invalid III. kategorije. Sodišče je ugotovilo datum nastanka invalidnosti oziroma upoštevalo odločbo ZPIZ z dne 1. 6. 2017 (A5) o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, ter tožnikove zdravstvene omejitve, kar jasno izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje. Pri tem je treba upoštevati, da je bila tožena stranka dolžna tožniku ponuditi ustrezno delovno mesto, ki bo upoštevalo njegove zdravstvene omejitve, šele takrat, ko je bil tožnik z odločbo ZPIZ z dne 1. 6. 2017 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, in ne morebiti že prej, ko je bil začasno nezmožen za delo. Neutemeljen je torej pritožbeni očitek, da je bila tožniku kršena pravica do izjave v postopku.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva:

- tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki, nazadnje po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 30. 1. 2016 na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela" (A1), ki je uvrščeno v III. tarifni razred;

- tožnik je bil z odločbo ZPIZ z dne 1. 6. 2017 (A5) razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in s priznano pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami: brez daljših prisilnih drž, brez rokovanja z bremeni nad 5 kg, z možnostjo, da se občasno razgiba, s polnim delovnim časom od 29. 9. 2016;

- tožena stranka je dne 4. 10. 2017 tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A." (A9, A10), vendar tožnik pogodbe ni podpisal;

- tožena stranka je 21. 11. 2017 tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela" s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi in sicer za delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A." (A2, A4). Tožnik ponujene pogodbe o zaposlitvi ni podpisal.

8. Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je pogodba za delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela" z dne 30. 1. 2016 nična v smislu določbe prvega odstavka 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.), ki določa, da je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove neustrezne pogodbe o zaposlitvi v času bolniškega staleža po opravljeni operaciji za delavca izjemno stresno in močno negativno dejstvo, vendar pa takšnega ravnanja delodajalca ni mogoče oceniti kot ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z moralo, saj ima podlago v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). ZDR-1 namreč ne prepoveduje vročitve odpovedi delavcu v času bolniškega staleža, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno razlogovalo, da je za tak primer, ko delodajalec delavcu ponudi neustrezno delovno mesto, v ZDR-1 predvidena odpravnina.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožnikov podredni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 1. 2016 in posledično razvezo pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev na delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela" z dne 30. 1. 2016, ter ugotovitev, da ponovno stopi v veljavo pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo stranki podpisali 4. 5. 2013 za delovno mesto "kontrolor tehnik" oziroma za drugo, tožniku ustrezno delovno mesto, saj je bil zahtevek podan po poteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Glede na navedeno tudi niso bistvene pritožbene navedbe, da je bil odpovedni razlog fiktiven in da delovno mesto "kontrolor tehnik" še vedno obstaja.

10. Glede na navedeno torej ni utemeljeno zavzemanje pritožbe za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 30. 1. 2016 nična oziroma nezakonita in da zaradi tega še vedno velja pogodba o zaposlitvi z dne 4. 5. 2013 za delovno mesto "kontrolor tehnik", za katero se je zahtevala V. stopnje strokovne izobrazbe. Posledično pritožba neutemeljeno navaja, da je tožena stranka tožniku ponudila v podpis nezakonito pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A.", za katero se zahteva III. stopnja izobrazbe, ker ima tožnik V. stopnjo izobrazbe. Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi namreč ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. Zaradi navedenega je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je ponujena zaposlitev ustrezna z vidika tožnikove strokovne izobrazbe zgolj iz razloga, ker je tožnik na prejšnjem delovnem mestu "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela" opravljal dela in naloge za III. stopnjo strokovne izobrazbe, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je v okviru presoje zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le pravilno uporabilo materialno pravo (peti odstavek 91. člena ZDR-1), ko je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku ponudila ustrezno zaposlitev z vidika stopnje zahtevane strokovne izobrazbe.

11. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je ponujena pogodba o zaposlitvi nezakonita, ker v njej ni opisa delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je imela pogodba o zaposlitvi naveden naziv delovnega mesta, ne pa kratkega opisa del in nalog (kot se zahteva po 3. alineji 31. člena ZDR-1), da pa je bil v pogodbi o zaposlitvi natančen povzetek tožnikovih omejitev po odločbi ZPIZ št. ...z dne 1. 6. 2017, ki je bila v pogodbi o zaposlitvi tudi citirana. Verjelo je izpovedi priče C.C., da pogodbam o zaposlitvi vedno priloži opis del in nalog in da je to storila tudi v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je na podlagi pisne komunikacije med toženo stranko in pooblaščenko tožnika pravilno ugotovilo, da je tožnik opis del in nalog oziroma delovno mesto poznal, kar sta na obravnavi potrdila priča D.D. ter pooblaščenka tožnika s tem, da sta izjavila, da tožnik delo v proizvodnji dobro pozna. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi dejstva, če pogodbi o zaposlitvi opis del in nalog ne bi bil priložen, ne bi bilo mogoče zaključiti, da je pogodba o zaposlitvi neustrezna in je odpoved nezakonita. Navsezadnje takšen zaključek potrjujejo tudi pritožbene navedbe, da gre za ista dela in naloge, saj je šifra za novo delovno mesto ... enaka kot tudi za dosedanjo delovno mesto. Bistveno je, da je tožena stranka v pogodbi upoštevala omejitve, kot so določene v zgoraj navedeni odločbi ZPIZ.

12. Pritožba nadalje neutemeljeno navaja, da je ponujena pogodba o zaposlitvi nezakonita tudi iz razloga, ker določa, da je delovni proces organiziran sedem dni v tednu, praviloma 24 ur na dan, lahko tudi v štirih izmenah, čeprav je tožnik dopolnil 55 let starosti ter uživa posebno varstvo starejšega delavca. Bistveno je, da pogodba o zaposlitvi upošteva vse omejitve, ki izhajajo iz odločbe ZPIZ, zato tak zapis ne pomeni, da bi tožena stranka kršila določbo 199. člena ZDR-1 in bi lahko tožniku kot starejšemu delavcu brez tožnikovega pisnega soglasja odredila nadurno ali nočno delo.

13. V zvezi s tožnikovim pritožbenim sklicevanjem na težave s ščitnico pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje po imenovanju sodne izvedenke za medicino dela, prometa in športa prof. dr. E.E. ugotovilo, da je delovno razmerje ustrezno z vidika tožnikove preostale delovne zmožnosti. Pri tem se je oprlo na dopolnilno mnenje ZPIZ o drugem ustreznem delovnem mestu št. ... z dne 21. 9. 2017 (A4) in na strokovno utemeljeno in prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke, ki se je strinjala z omejitvami iz odločbe ZPIZ-a z dne 29. 5. 2017, glede na stanje po dveh operacijah hernije diska. Ugotovila je tudi, da je treba pri tožniku potrebno upoštevati še druge omejitve, kot so varovanje sluha v primeru dela v hrupu zaradi ugotovljene izgube sluha po Fowllerju 7,94 % ter da ne sme biti v stiku s kolofonijo. Prav tako je odsvetovala zelo umazana dela ali specifična dela, kjer bi bila možnost povečane absorcije nevarnih snovi skozi psoriatično spremenjeno kožo. V zvezi s preobčutljivostjo na kolofonijo je izvedenka na podlagi odgovora tožene stranke ugotovila, da na delovnem mestu ni kolofonije (niti v sledeh), da ocenjeni nivo hrupa na ponujenem delovnem mestu ne presega dovoljenih vrednosti, kar potrjujejo meritve, ter zaključila, da delovno mesto "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A.", katerega si je tudi ogledala, ustreza omejitvam zaradi bolezni. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zakonito podala izpodbijano odpoved in zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev njene nezakonitosti zavrnilo. Na drugačno odločitev od izpodbijane ne vplivajo pritožbene navedbe, ki jih je podal tožnik, in sicer, da naj bi bil obrazec DD-1 izpolnjen za delovno mesto "specifična ročna dela proizvodnje A.". To je sicer res, kar pomeni, da je bil izpuščen del teksta delovnega mesta "srednje zahtevna ročna dela proizvodnje A.", vendar pa to za presojo izpodbijane sodbe ni odločilno, saj je izvedenka ugotavljala primernost glede na delovno mesto s celotnim tekstom, torej "proizvodni delavec za srednje zahtevna dela - specifična ročna dela proizvodnje A.". Ne more biti torej dvoma, da se je v sodnem postopku presojala ustreznost delovnega mesta, za katerega je bila tožniku ponujena pogodba o zaposlitvi.

14. Tožnik nadalje neutemeljeno navaja, da tožena stranka ni upoštevala vseh omejitev. V zvezi s težavami s ščitnico, ki jih navaja v pritožbi, ne gre za odločilne navedbe, saj gre za težave, glede katerih tožnik šele sedaj prilaga zdravniški izvid in jih zato niti invalidska komisija niti sodišče prve stopnje nista mogla upoštevati. Na zakonitost odpovedi tudi ne vpliva dejstvo, da je izvedenka sicer dopustila možnost, da tožnik kdaj tudi ne bo dosegel norme, vendar zaradi tega predlog pogodbe o zaposlitvi ni nezakonit, saj je bistveno, da tožnik lahko opravlja naloge tega delovnega mesta z upoštevanjem omejitev s polnim delovnim časom.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

16. Do vseh ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 159/2019
• VDSS Sodba Psp 108/2018
• VDSS Sodba Psp 125/2019