VDSS Sklep Psp 205/2019

Jedro

V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

Za rešitev zadeve je odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se odločbi št. ... z dne 2. 11. 2016 in št. ... z dne 16. 5. 2016 odpravita ter zadeva vrne tožencu v novo upravno odločanje. Postopek med tožnico in drugotožencem je ustavilo ter naložilo, da je prvotoženec dolžan povrniti tožničine stroške postopka v znesku 349,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, do plačila, na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je bila pravna podlaga za odločitev zavoda, da tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, sprejeta na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD), ki določa, da se osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala oziroma je bila zaposlena na črno. V konkretnem primeru zavod ni odločil na podlagi opravljenega nadzora in tudi ni izvajal nobenega ugotovitvenega postopka, saj je določba 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD jasna. Zavod sprejme odločitev o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko je vzpostavljena zakonska domneva o sklenjenem delovnem razmerju za nedoločen čas, ali ko zavod prejme obvestilo o pravnomočnosti odločbe o delu na črno (20. člen Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah - Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Poudarja, da je Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad A., kot pristojni organ na podlagi prvega odstavka 18. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 32/14 s spremembami, v nadaljevanju: ZPDZC-1) zavodu kot organu prve stopnje poslal dopis št. ... z dne 28. 10. 2016, iz katerega izhaja, da je bil dne 21. 10. 2016 opravljen nadzor zaposlovanja na črno pri družbi B. d. o. o., C. ulica 1, A. in postopek zaključen z odločbo. Vztraja, da niti zavod kot organ prve stopnje niti tožena stranka v postopku ne moreta presojati ugovora glede ugotovitve, ali je oseba delala na črno, ali je bila zaposlena na črno, saj je pristojnost odločanja jasno določena v ZPDZC-1. Iz tega sledi, da tudi samo zaslišanje stranke pred zavodom ni bilo potrebno, saj zavod odločitve o tem ne more spremeniti. Sodišče prve stopnje svojo odločitev nepravilno opira na prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, čeprav so bile citirane sodbe izdane na povsem drugačnem dejanskem stanju. V navedenih zadevah je celoten postopek nadzora izvajal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tako, da je brezposelne osebe pozval k predložitvi dokazil o aktivnem iskanju zaposlitve oziroma izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti in sprejetih aktivnosti iz sklenjenega zaposlitvenega načrta. V vseh primerih je šlo za izbris iz evidenc na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, dejansko stanje ostalo nepopolno in nepravilno ugotovljeno.

5. V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Kot izhaja iz izpodbijanih odločb, je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z odločbo št. ... z dne 2. 11. 2016 potrjeno z drugostopno odločbo št. ... z dne 16. 5. 2016 tožnico prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD. Po tej določbi zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Pomeni, da ugotovitev pristojnega organa o delu na črno predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

6. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica prijavljena v evidenci brezposelnih oseb od 5. 10. 2006. Dne 21. 10. 2016 je ob opravljanju nadzora pristojni organ - Finančna uprava Republike Slovenije ugotovil, da je oseba zaposlena na črno. Navedeno dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi prejetega dopisa Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada A. št. ... z dne 28. 10. 2016, iz katerega izhaja, da je ob opravljanju nadzornega pregleda pri delodajalcu B. d. o. o., C. ulica 1, A., bilo ugotovljeno, da je brezposelna oseba dne 21. 10. 2016 v trgovini opravljala delo prodajalke v imenu, s sredstvi in za račun družbe, brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. S strani nadzornega organa je bila ugotovljena kršitev določil 1. alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1.

7. V konkretnem primeru se pritožba utemeljeno ne strinja, da bi zavod odločil na podlagi nadzora opravljenega skladno z določbo 154. oziroma 157. člena ZUTD. Torej, da bi nadzor opravil nadzornik službe za nadzor, ki bi lahko med drugim ugotavljal tudi izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje oziroma ohranitev statusa brezposelne osebe, pogoje za vodenje v drugih evidencah zavoda. V primeru, kakršen je obravnavani, čeprav dolžnost zaslišanja strank, nalaga tudi drugi odstavek 54. člena Pravilnika, ni mogoče očitati tožencu, da ni postopal skladno z določbo 7. oziroma 9. člena ZUP. Zavod namreč sploh ni izvedel ugotovitvenega postopka v smislu ugotavljanja razlogov za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD.

8. Zavod je sprejel odločitev, da tožnico preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb na podlagi obvestila pristojnega organa. Gre za obvestilo Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada A., ki ga je dne 28. 10. 2016 poslal zavodu na podlagi prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1.

9. Za rešitev zadeve je zato odločilen odgovor na vprašanje, ali je toženec pravilno postopal, ko je tožnico na podlagi obvestila Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada A., izbrisal iz evidence na podlagi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Do tega vprašanja se sodišče prve stopnje ni opredelilo in tudi ni v tej smeri izvajalo nobenih dokazov, ne tistih, ki jih je predlagala tožnica in ne po uradni dolžnosti, kolikor bi bilo to potrebno. Posledično zadeve vsebinsko sploh ni obravnavalo in je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo predlagane dokaze in jih dokazno ocenilo ter se opredelilo do predloženih listin, zlasti do obvestila Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada A. z dne 28. 10. 2016 in tudi do odločbe o prekršku št. ... z dne 30. 6. 2017 ter ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb ter odločilo o tožničinem tožbenem zahtevku.

11. Prav zaradi tega, ker se o spornem vprašanju, ali je podan dejanski stan iz 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD, niso izvajali nobeni dokazi, in o zadevi vsebinsko sploh še ni bilo odločeno, je glavni razlog, da je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nasprotnem primeru, če bi o zadevi meritorno odločilo pritožbeno sodišče, bi bile stranke prikrajšane za možnost pritožbe in izpodbijanje same odločitve.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (1. in 2. odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (1. odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (2. odstavek 354. člena in 2. odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

26.12.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba IV U 65/2013
• VDSS Sodba Psp 219/2021
• VDSS Sodba Psp 179/2019