VDSS Sodba Psp 176/2019

Jedro

V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja, v kateri sestavi je sodelovala tudi specialistka psihiatrinja, v zvezi z izvedenskim mnenjem in oceno tožničine delazmožnosti pa je bil dodatno zaslišan še specialist medicine dela, prometa in športa, kot najbolj kompetenten specialist za ocenjevanje delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj medicinsko strokovne podlage za zaključek, da je tožnica zmožna s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja in ne za 4 ure, kot uveljavlja. Pri oceni tožničine delazmožnosti je bila upoštevana ne samo medicinska dokumentacija in objektivno izkazano zdravstveno stanje, torej z izvidi in z medicinsko - znanstvenimi metodami ugotovljeno zdravstveno stanje, ampak tudi pogoji dela na delovnem mestu učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 26. 9. 2017, odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2017 pa je delno spremenilo v 3. odstavku tako, da v tem delu glasi: "Tožnici se od 16. 3. 2017 dalje prizna pravica do delnega nadomestila, pri čemer bo o odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločila tožena stranka s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe". V preostalem je odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2017, potrdilo (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je zavrnilo, kar je tožnica zahtevala več ali drugače, tj. da se ji prizna pravica do dela na delu, na katerem dela "učitelj likovne vzgoje in učitelj podaljšanega bivanja" s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bil njen predlog za izvedbo dokaza z izvedencem za psihiatrijo. Meni, da je mnenje tega specialista v sestavi Komisije za fakultetna izvedenska mnenja izostalo, kot če ga ne bi bilo. Tudi na zaslišanju izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa se je ta skliceval predvsem na mnenje nevrologa. Tako po njenem dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, dodatno, ker nobeden izmed številnih ekspertov, ni predstavil strokovnih ocenjevalnih kriterijev, zakaj je tožnica zmožna za delo 6 ur in ne 4 ure. Vztraja, da gre pri njej izključno za oceno posledic in obsega okvar v področju duševnosti. Poudarja, da ima nesporno slikovno ugotovljene okvare možganovine. V njenem primeru gre za že izoblikovane atrofične cone subkortikalno. Gre za znak, ki predstavlja hujše posledice pretresa možganov z že vidnimi atrofičnimi področji, ki jih sicer v okviru pojava "difuzne aksonske okvare", ni mogoče slikovno ugotoviti. Komisija ni opravila niti osebnega pregleda, kar ji je bilo izrecno naloženo s sklepom. Meni, da izvedenec mora opraviti osebni pregled osebe, o kateri izdeluje izvedensko mnenje, razen v primerih, v kolikor ocenjuje določene sposobnosti osebe za nazaj, ko ni več živa. Nadalje navaja, da je samo mnenje glede njene delovne zmožnosti predstavljeno z enim samim stavkom, pa še to je navedeno kot splošna statistična ugotovitev, brez navedbe, da enako velja tudi zanjo. V njenem primeru ni pomemben obseg morfoloških možganskih sprememb, temveč so pomembne le posledice okvare na duševne sposobnosti. Tisto, kar je pri oceni delovne invalidnosti pomembno - duševne posledice, je komisija povzela le s stavkom, da se zaradi kognitivnega upada, ki etiološko ni opredeljen, vodi pri psihiatru. V času izvajanja terapevtskih aktivnosti s strani ambulantnega psihiatra, je bilo ugotovljeno, da je tožničina optimalna delovna obremenjenost 4 ure dnevno. Tolikšno delo zmore, da ji ostane nekaj energije za vsakodnevno življenje in opravljanje drugih življenjskih nalog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev v zvezi z izvajanjem dokaza z izvedencem psihiatrom.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena v zvezi s 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 26. 9. 2017, s katero je zavrnil tožničino pritožbo in spremenil prvostopno odločbo št. ... z dne 24. 4. 2017 tako, da pri tožnici ni invalidnosti in da nima pravic iz invalidskega zavarovanja. S prvostopno odločbo z dne 24. 4. 2017 je namreč toženec odločil drugače in sicer je tožnico razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznal pravico do dela na delu, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in učitelj podaljšanega bivanja s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko od 16. 3. 2017 dalje. Dokončna odloča toženca je temeljila na mnenju invalidske komisije II. stopnje, da so pri tožnici potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju in da zato invalidnosti še ni mogoče ugotoviti. Prvostopna odločba z dne 24. 4. 2017 pa je temeljila na mnenju invalidske komisije I. stopnje A., ki je dne 16. 3. 2017 menila, da je pri tožnici od 16. 3. 2017 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko je zmožna za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in učitelj podaljšanega bivanja.

6. V sodnem postopku je sodišče prve stopnje zaradi različnih mnenj v predsodnem postopku in tožničinega vztrajanja, da je zmožna za delo s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, pridobilo še mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. v A., v sestavi specialista nevrologa, psihiatra in specialista za medicino dela. Ta je menila, da je pri tožnici od 16. 3. 2017 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko je zmožna za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja. Pri takem mnenju je specialist medicine dela, prometa in športa, ki je sodeloval v omenjeni komisiji, vztrajal tudi na zaslišanju in razloge za to tudi strokovno obrazložil. Pri tem je upošteval vso medicinsko dokumentacijo in tudi pogoje dela na delu učitelja likovne vzgoje in podaljšanega bivanja.

7. V pripombah, ki jih je tožnica dala na izvedensko mnenje je izpostavila predvsem pogoje dela in v tem smislu uveljavljala nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilnost izvedenskega mnenja. Tožnica pripomb na mnenje ne v zvezi s sestavo komisije in ne z medicinskega vidika ni podala. Tako v pripombah na mnenje ni vztrajala ne na pomanjkljivem ali neizraženem mnenju specialista psihiatra, niti ni imela substanciranih pripomb na ugotovljeno zdravstveno stanje nasploh. Šele v pritožbi nestrinjanje z mnenjem z medicinskega vidika, predvsem v psihiatričnem delu, je zato prepozno in neupoštevno.

8. Pritožba prav tako neutemeljeno vztraja na tem, da tožnica ni bila pred Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, osebno pregledana. Tožnico je izvedenski organ na osebni pregled vabil, vendar se osebnega pregleda ni udeležila. Kot razlog je navedla, da ima zaradi rizične nosečnosti podaljšan bolniški stalež. Ni pa navedla, niti ni zato predložila nobenega dokaza, da zaradi podaljšanega staleža in rizične nosečnosti ni zmožna prihoda na osebni pregled pred Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Tudi sicer se v tem postopku presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb izdanih v predsodnem postopku in sicer na podlagi dejanskega oziroma zdravstvenega stanja do dokončne odločbe toženca, tj. do 26. 9. 2017.

9. V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja, v kateri sestavi je sodelovala tudi specialistka psihiatrinja, v zvezi z izvedenskim mnenjem in oceno tožničine delazmožnosti pa je bil dodatno zaslišan še specialist medicine dela, prometa in športa, kot najbolj kompetenten specialist za ocenjevanje delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj medicinsko strokovne podlage za zaključek, da je tožnica zmožna s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja in ne za 4 ure, kot uveljavlja. Pri oceni tožničine delazmožnosti je bila upoštevana ne samo medicinska dokumentacija in objektivno izkazano zdravstveno stanje, torej z izvidi in z medicinsko - znanstvenimi metodami ugotovljeno zdravstveno stanje, ampak tudi pogoji dela na delovnem mestu učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja. Te pogoje dela je sodišče prve stopnje tudi v celoti povzelo in pritožba na te ugotovitve nima nobenih pripomb.

10. Sicer je izvedenski organ pri tožnici ugotovil, da je dne 14. 10. 2011 utrpela pretres možganov ob kolapsu, ki je bil kasneje pripisan refleksni vazodepresorni sinkopi. V začetku leta 2013 podobna kratka epizoda, da je videla slabo na polovici levega očesa, se je do pregleda pri internistu 25. 2. 2013 pri tožnici ponovila še trikrat in ponovno aprila 2015. V obeh primerih je tožnica imela epizode opredeljene kot tranzitorna ishemična ataka ali elementarni epi napad iz področja okcipitalnega režnja v času nosečnosti. Od dne 26. 2. 2013 so bile omenjene epizode opredeljene tudi kot možne migrene brez glavobola in po 14. 10. 2014 glede na izvid TCD in MR glave, ishemične spremembe, vsaj nekatere med epizodami kot TIA. Tožnica je za opredelitev njihovega vzroka opravila še pregled pri kardiologu, transtorakalni UZ srca, test trombofilije in teste antifosfolipidnega sidroma, čaka pa še na transezofagealni UZ srca za potrditev ali izključitev desno-levega šanta na ravni srca. Zaradi kognitivnega upada, ki etiološko ni opredeljen, se vodi pri psihiatru. Klinična psihologinja ugotavlja kognitivni upad, ki presega prisotnost anksiozno depresivne simptomatike in je po njenem mnenju skladen s profilom, ki ga je pričakovati na osnovi težav vaskularne narave.

Po mnenju izvedenskega organa subtilne spremembe v spominu, pozornosti in reševanju problemov lahko negativno vplivajo na posameznikovo sposobnost prilaganja na vsakodnevno funkcioniranje. Zaradi navedenega je izvedenski organ ocenil, da je pri tožnici potrebna časovna razbremenitev. Pri tem je svetoval kontrolni pregled čez dve leti oziroma po zaključku odsotnosti po zadnji nosečnosti, z novimi nevropsihološkimi izvidi in izvidi psihiatra za oceno kognitivnega upada ter z izvidi že načrtovanega UZ srca. Za razjasnitev prehodnih motenj vida pa še z izvidi kontrolnega MR glave, angiografije znotrajlobanjskih arterij, pregleda pri okulistu, vidnih evociranih potencialov in z izvidi vseh laboratorijskih preiskav krvi, ki so običajne pri mlajših preiskovancih s sumom na možgansko kap ter izvidom kontrolnega pregleda pri nevrologu. Po prepričanju pritožbenega sodišča bo na ta način potrjen ali odvrnjen sum na določeno obolenje ter na podlagi nove dokumentacije in z medicinskega vidika preverjenega stanja, na novo ugotovljeno, kakšna je tožničina delazmožnost. Torej bo na kontrolnem pregledu na podlagi nove dokumentacije in izvidov ugotovljeno tudi, ali gre pri tožnici za takšno stanje, da je za delo zmožna le s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, kar uveljavlja s tožbo. Ker pa takšnega stanja na podlagi izvedenih dokazov sodišče ni moglo ugotoviti, je utemeljeno odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 26. 9. 2017 in prvostopno odločbo spremenilo le v delu, kot izhaja iz izreka, v preostalem pa jo potrdilo, torej potrdilo, da je tožnica delovni invalid III. kategorije invalidnosti od 16. 3. 2017, s priznano pravico do dela na delu, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in učitelj podaljšanega bivanja s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko od 16. 3. 2017 dalje in v ostalem, vključno s kontrolnim pregledom.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 108/2018
• VDSS Sodba Psp 125/2019
• VDSS Sodba Psp 169/2019