VDSS Sklep Psp 178/2019

Jedro

Čeprav ZPP dopušča možnost vložitve vloge v elektronski obliki, ne zadošča, da jo stranka pošlje sodišču na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Pravilnik), sprejet v skladu s pooblastilom iz 7. odstavka 105.b. člena ZPP. Sicer pa 2. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da mora biti vloga, posredovana v elektronski obliki podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (torej overjenim s kvalificiranim potrdilom).

Izrek

I. Pritožbi se zavržeta.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun prvostopenjskega sodišča.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujeno pritožbo zoper sodbo z dne 13. 12. 2018, kjer ni bilo hkrati opravljeno zamujeno procesno dejanje, torej vložena pritožba zoper sodbo.

2. Zoper sklep sta pritožbi vloženi dne 3. 5. 2019 in 8. 5. 2019.

3. Pritožba, ki jo je tožnica vložila po elektronski poti 3. 5. 2019 ob 15.13 uri poudarja, da 15-dnevnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni zamudila, pritožbe zoper sodbo pa ni priložila, ker je odvetnica ni napisala, sama pa tudi ni odvetnica.

Opisuje postopek pred zavrnitvijo tožbenega zahtevka s sodbo dne 13. 12. 2018. Obravnava naj bi bila popolnoma brezpredmetna, saj naj bi bilo že vnaprej odločeno, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Ni logično, da je po obravnavi v Celju, zaključeni ob 13.13 uri sodnica po vrnitvi v Ljubljano še isti dan napisala sodbo. Opisuje dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper sodbo z dne 13. 12. 2018, o čemer je bilo odločeno po izteku pritožbenega roka dne 21. 1. 2019. Povzema pojasnilo strokovne službe za BPP in pisno pojasnilo odvetnice, ki je imela pooblastilo za zastopanje samo na prvi stopnji. Zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni pravilno, odgovornost za prepozno odločitev pa bi moral prevzeti organ za brezplačno pravno pomoč. Ta bi moral pozvati odvetnico naj čim prej vloži pritožbo. Sodišče z zavrženjem predloga samo zato, ker ni priložila pritožbe, načrtno krši zakon.

4. Dne 8. 5. 2019 je priporočeno na pošto pritožbo oddala še pooblaščena odvetnica. Zaradi bistvene kršitve postopka predlaga spremembo sklepa in vrnitev v prejšnje stanje. Priglaša stroške pritožbe.

Pojasnjuje, da je bila odločba BPP št. 202/2019 z dne 26. 4. 2019 odvetniški pisarni vročena 30. 4. 2019, o brezplačni pravni pomoči pa kot pooblaščenka obveščena dne 8. 5. 2019. Torej na dan izteka pritožbenega roka zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Ne strinja se z zavrženjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker ni bilo opravljeno zamujeno dejanje. Potrebno je upoštevati, da je bila za pritožbo zoper sodbo odobrena brezplačna pravna pomoč. Vendar je bila vloga dopolnjena tako pozno, da je ob izdaji odločbe in vročitvi izvajalki storitve, pritožbeni rok zoper sodbo že potekel. Od tožnice ni mogoče zahtevati, da bi ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vložila še pritožbo zoper sodbo. Sklicuje se na sklep Icp 463/2009. Sicer je predlog utemeljen, saj je le tako zagotovljena pravna varnost iz 23. člena in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, v nasprotnem pa so te pravice kršene.

5. Dne 3. 5. 2019 vložena pritožba ni popolna, pritožba dne 8. 5. 2019 priporočeno na pošto oddana, pa je prepozna, zato ju je potrebno zavreči.

Dejanske procesne okoliščine konkretnega primera

6. Gre za pritožbi zoper sklep z dne 1. 4. 2019 o zavrženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujene pritožbe zoper zavrnilno sodbo z dne 13. 12. 2018. Z izpodbijanim sklepom je predlog zavržen na podlagi 3. odstavka 117. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP), ker sočasno ni bilo opravljeno zamujeno procesno dejanje, torej vložena pritožba zoper sodbo.

Iz "Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi" izhaja, da je bilo 3. 4. 2019 v hišnem predalčniku tožnice puščeno obvestilo o poskusu vročitve sklepa z dne 1. 4. 2019. Obvestilo vsebuje opozorilo, da bo pisanje puščeno v hišnem predalčniku, če ga v 15 dneh ne bo prevzela, kar je bilo 19. 4. 2019 dejansko storjeno. 15-dnevni rok za dvig pošiljke je namreč potekel 18. 4. 2019. Dne 19. 4. 2019 je pričel teči 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje in se iztekel v petek 3. 5. 2019.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

7. Po 112. členu ZPP se šteje vloga, ki je vezana na rok za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če je vložena priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, oz. če je vložena v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. Če je vloga v elektronski obliki vložena s posredovanjem izvajalca elektronskega vlaganja, ki vlogo podpiše z elektronskim časovnim žigom, se šteje čas elektronskega časovnega žiga za trenutek, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva. Sicer mora pritožba glede na 335. člen, ki se po 366. členu ZPP uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, obsegati:

- navedbo sklepa zoper katerega se vlaga,

- izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu,

- pritožbene razloge in

- podpis pritožnika.

Če pritožba ne vsebuje predhodnih štirih, taksativno določenih sestavin, se glede na 336. člen ZPP ne uporablja 108. člen ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ali popravo. To velja tudi v pritožničinem primeru, na kar je bila v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjena.

K pritožbi, vloženi po elektronski poti dne 3. 5. 2019

8. Ker je potrebno šteti, da je bil sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 4. 2019 tožnici vročen 18. 4. 2019, se je 15-dnevni pritožbeni rok za vložitev pravnega sredstva iztekel 3. 5. 2019. Elektronsko vložena pritožba dne 3. 5. 2019 je sicer pravočasna, vendar nima podpisa, ki ga mora imeti vsaka pritožba.

Čeprav ZPP dopušča možnost vložitve vloge v elektronski obliki, ne zadošča, da jo stranka pošlje sodišču na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih² (Pravilnik), sprejet v skladu s pooblastilom iz 7. odstavka 105.b. člena ZPP. Sicer pa 2. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da mora biti vloga, posredovana v elektronski obliki podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (torej overjenim s kvalificiranim potrdilom).

Ker pritožba, vložena 3. 5. 2019 teh pogojev ne izpolnjuje, saj je vložena brez digitalnega podpisa, ki je obvezna sestavina pritožbe (335. člen ZPP), tožničina lastna pritožba ni popolna. Na temelju 1. odstavka 346. člena ZPP jo je potrebno kot nepopolno zavreči.

K pritožbi, vloženi po pooblaščeni odvetnici dne 8. 5. 2019

9. Iz listin sodnega spisa je razvidno, da je bila zahteva za brezplačno pravno pomoč za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 1. 4. 2019 pri službi za BPP vložena 25. 4. 2019, odločba št. 202/2019 pa izdana 26. 4. 2019. Iz pritožbenih navedb pooblaščene odvetnice izhaja, da je bila odločba odvetniški pisarni vročena 30. 4. 2019 (ko rok za pritožbo še ni potekel), zato ne more uspešno zatrjevati, da je bila o poteku roka za pritožbo obveščena šele 8. 5. 2019. Bistveno je, da je rok za pritožbo tudi za kvalificirano pooblaščenko pričel teči 19. 4. 2019 in se iztekel 3. 5. 2019.

Pritožba, ki jo je pooblaščenka tožnice na pošto priporočeno oddala dne 8. 5. 2019, je prepozna, saj je vložena po preteku 15-dnevnega roka. Ob uporabi 1. točke 365. člena ZPP jo je mogoče le kot prepozno vloženo zavreči, saj njeno vsebinsko reševanje ni dopustno.

10. Ker vsebinsko obravnavanje te pritožbe ni dopustno, so pravno popolnoma irelevantne navedbe, da sodišče od tožnice ne bi smelo zahtevati, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vloži tudi pritožbo zoper sodbo. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da lahko vročitev odločbe o odobreni brezplačni pravni pomoči po izteku roka za opravo pravdnega dejanja, predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi v okoliščinah konkretnega primera bi bilo mogoče vrnitev v prejšnje stanje kvečjemu uspešno uveljavljati na podlagi odločbe BPP št. 554/2018 z dne 21. 1. 2019 za vložitev pritožbe zoper sodbo. To seveda pod predpostavko, če bi kvalificirana pooblaščenka tedaj predlagala vrnitev v prejšnje stanje in sočasno opravila zamujeno procesno dejanje. Torej vložila pritožbo zoper sodbo z dne 13. 12. 2018. Z zamujeno pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitve v prejšnje stanje pa zagotovo ne more uspešno zatrjevati kršitve pravice do sodnega varstva po 23. členu, niti kršitve pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS.

11. Iz predhodno obrazloženih razlogov je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrglo. Ob takšnem pritožbenem izidu je hkrati sklenilo, da priglašeni pritožbeni stroški bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 64/2010 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Ip 180/2020
• VSC Sklep II Kp 54649/2021
• VSRS Sklep I Up 198/2016