VDSS Sodba Psp 175/2019

Jedro

Po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 lahko zavod dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni le v 10 letih od vročitve dokončne odločbe. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati ponovno odmero pokojnine.

Ker ni nikakršnega dvoma, da je od vročitve dokončne odločbe o invalidski pokojnini leta 2001 do vložitve zahteve leta 2018, preteklo več kot 16 let, je bila v predsodnem upravnem postopku glede na 68. člen ZUP zahteva kot nepravočasna zakonito zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo zahtevek na odpravo odločbe št. ..., št. dosjeja ... z dne 20. 8. 2018 in sklepa št. ... , št. dosjeja ... z dne 17. 5. 2018 ter odreditev toženi stranki, da ponovno odmeri invalidsko pokojnino. Presodilo je, da je zahteva v predsodnem postopku zakonito zavržena.

2. Sodbo izpodbija tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

Ker so bile v njegovem primeru vplačane delnice za notranji odkup z delom plače, vštevne v pokojninsko osnovo, se sprašuje, zakaj zavod ni po uradni dolžnosti ponovno odmeril pokojnine v 60 dneh. V zvezi z zaključkom sodišča, da A. d. d. ni bila na spletnem seznamu izpostavlja, da je bilo to veliko podjetje, ki je imelo zaposlene usposobljene kadre, zato je sporno, da ni na spletnem seznamu tistih, pri katerih je bila opravljena revizija.

Zaradi zamude roka je prikrajšan za povečanje minimalne pokojnine, ki je takšna zaradi slabega zdravstvenega stanja. Ker ni vedel za objavo odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu RS, bi bilo prav, da bi zavod, ki razpolaga s seznamom zavarovancev in upokojencev, vštel plače za notranji odkup delnic v pokojninsko osnovo. Obravnava bi bila za vse zavarovance enaka in opravljena po uradni dolžnosti. Prilaga vabilo A. d. d. z dne 14. 12. 2016 na skupno posvetovanje (priloga A/2).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti predvsem naslednje.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 20. 8. 2018 o zavrnitvi pritožbe zoper sklep z dne 17. 5. 2018 o zavrženju zahteve za ponovno odmero invalidske pokojnine, saj je bilo v predsodnem postopku ugotovljeno, da je dne 5. 2. 2018 na zapisnik podana zahteva, vložena prepozno.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki so v skladu z razpoložljivo listinsko dokumentacijo v upravnem spisu in identične z dejstvi, ugotovljenimi v predsodnem postopku, izhaja, da je bil tožnik z odločbo z dne 26. 7. 2001 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 1. 8. 2001 dalje. Invalidska pokojnina je bila zatem odmerjena z odločbo z dne 27. 8. 2001 v znesku 61.413,68 SIT na mesec od 17. 8. 2001 dalje. Tožnik je odločbo o odmeri invalidske pokojnine prejel 29. 8. 2001. Ker zoper njo ni uveljavljal rednega pravnega sredstva, je postala v upravnem postopku dokončna in tudi pravnomočna. Do 5. 2. 2018, ko je na zapisnik podal zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine v t.i. nepravi obnovi postopka, je poteklo več kot 16 let.

Hkrati je pravilen zaključek, da je v predmetni zadevi potekel tudi 60. dnevni rok iz odločbe Ustavnega sodišča z dne 26. 3. 2015 za vložitev zahteve za revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.

Zamujena vložitev zahteve za ponovno odmero invalidske pokojnine pa je edino pravno odločilno dejstvo za pritožbeno rešitev predmetne zadeve.

Materialnopravno izhodišče za rešitev zadeve

7. V okoliščinah konkretnega primera je zmotno in nesprejemljivo pritožnikovo stališče, da bi toženec moral invalidsko pokojnino ponovno odmeriti po uradni dolžnosti. Pravno irelevantno je tudi njegovo zatrjevanje, da ni vedel za objavo odločbe Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS. Ne le zato, ker nepoznavanje prava škoduje, temveč tudi zato, ker pritožba v tej smeri ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Sicer že načeloma zahteve za ponovno odmero pokojnine, ki je bila v predsodnem postopku zakonito zavržena, v tem pritožbenem postopku ni dopustno obravnavati po vsebini.

8. Sodišče prve stopnje je enako kot tožena stranka, pravilno uporabilo 183. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju² (ZPIZ-2). Po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 lahko namreč zavod dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni le v 10 letih od vročitve dokončne odločbe. Gre za materialni prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati ponovno odmero pokojnine.

Ker ni nikakršnega dvoma, da je od vročitve dokončne odločbe o invalidski pokojnini leta 2001 do vložitve zahteve leta 2018, preteklo več kot 16 let, je bila v predsodnem upravnem postopku glede na 68. člen Zakona o splošnem upravnem postopku³ (ZUP) zahteva kot nepravočasna zakonito zavržena.

9. Iz istih procesnih razlogov je zavrženje zahteve zakonito tudi zaradi poteka 60 dnevnega roka po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14, Up‑1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015⁴ (odločba Ustavnega sodišča), objavljeni v Uradnem listu RS dne 30. 4. 2015. Šestdeset dnevni rok za vložitev zahtev za revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine je potekel 29. 6. 2015.

10. Ob dejanski ugotovitvi prvostopenjskega sodišče, da pritožnikov bivši delodajalec A. d. d ni na seznamu podjetij, pri katerih bi predhodno že bila opravljena revizija podatkov o plačah, vštevnih v pokojninsko osnovo, je potrebno pritrditi tudi zaključku, da v konkretnem primeru ni nobene dejanske podlage za ponovno odmero pokojnine po uradni dolžnosti. Toženi zavod bi lahko pokojnino ponovno zakonito odmeril le, če bi bila zahteva za revizijo podatkov v skladu s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča, vložena v 60-ih dneh od njene objave v Uradnem listu RS. Sklicevanje na vabilo z dne 14. 12. 2016, ki ga je A. d. d. naslovila na bivše delavce - upokojence in upokojenke (priloga A/2) pravno ni relevantno.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 30/2015 z dne 30. 4. 2015.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 279/2019
• VDSS Sodba Psp 20/2022
• VDSS sodba Psp 17/2012