VDSS Sodba Psp 172/2019

Jedro

Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena ZPIZ-2 ob uporabi 124. člena ZPIZ-92. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na odpravo odločb št. ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 7. 2017 in iste št. z dne 13. 9. 2017 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje zaradi odmere nadomestila v pravilni višini od 6. 8. 2017 dalje (I. tč. izreka) ter izreklo, da tožnik trpi svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Presodilo je, da sta upravni odločbi pravilni in zakoniti.

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov ter kršitve načela enakega obravnavanja s predlogom na spremembo v smeri stroškovne ugoditve zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Graja zavrnitev predlaganih dokazov. Ker ne gre le za pravno vprašanje, bi sodišče moralo vsebinsko obravnavati pravilnost usklajevanja nadomestila. Slediti bi moralo predlogu o postavitvi izvedenca finančne stroke, ki bi ovrgel ali potrdil njegove navedbe in ga zaslišati, da bi podal svoje argumente za zahtevek. Zavrnitev predlaganih dokazov ima za posledico bistveno kršitev postopka. V 8. točki obrazložitve sodbe je pavšalno, brez ustrezne utemeljitve pojasnjeno usklajevanje nadomestila po 128. členu ZPIZ-2, naveden ZUTPG, kar je napačno že glede na določbo ZPIZ-2, pri čemer je potrebno upoštevati še odločbo Ustavnega sodišča RS in določilo Ustave, Vacatio legis. Z ZUTPG je poseženo v pridobljeno pravico. Po odločbi Ustavnega sodišča RS pomeni neusklajevanje nezaupanje v pravo in kršitev pričakovanih pravic. Kljub temu, da so se nadomestila napačno usklajevala, toženec ni predložil dokazil, ki bi ovrgle navedbo, zato je bil dokaz z izvedencem finančne stroke utemeljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹. Ugotavlja, da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do pavšalno zatrjevane kršitve ustavnega načela enakega obravnavanja. Ker je zavrnilna sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti zlasti naslednje.

Predmet presoje upravne odločitve iz predsodnega postopka

5. Gre za spor zaradi višjega nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, kot je odmerjeno v upravnem postopku zaradi domnevno nepravilno usklajevane denarne dajatve. Z odločbo z dne 25. 7. 2017, potrjeno z odločbo z dne 13. 9. 2017 je tožniku, invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni², od 6. 8. 2017 dalje ponovno priznano in odmerjeno nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v znesku 400,49 EUR mesečno. Toženec je ugotovil, da mu je 5. 8. 2016 prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu zaradi ukinitve delovnega mesta, in da je 5. 8. 2017 prenehal biti uživalec nadomestila za brezposelnost, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje denarne dajatve.

Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju³ (ZPIZ-2) ob uporabi 124. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-92)⁴. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.

K očitanim procesnim kršitvam

6. Ker je bila denarna dajatev tudi po presoji pritožbenega sodišča v predsodnem postopku pravilno odmerjena in usklajena na 400,49 EUR mesečno od 6. 8. 2017 dalje, je sodišče prve stopnje predlog o zaslišanju tožnika in dokaz z izvedencem finančne stroke utemeljeno zavrnilo. Logično pravilno zaključuje in utemeljuje, da gre v okoliščinah konkretnega primera izključno za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Le pavšalne trditve pritožnika, brez navedbe relevantnih dejanskih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zaradi neizvedbe predlaganih dokazov ostalo dejansko stanje nerazčiščeno, ne morejo biti uspešne.

Dokazovanje obsega dejstva, pomembna za razsojo in v skladu z 213. členom ZPP o tem, kateri dokazi se izvajajo za ugotovitev pravno odločilnih dejstev, odloča sodišče. Ni dolžno izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker so odločilna dejstva že dokazana, ker so irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se dokazovalo za razsojo zadeve ni odločilno, ali niso primerni za dokazovanje določenega dejstva. To velja tudi v predmetni zadevi. Pritožba (niti tožba) ne navaja ničesar takšnega, kar bi povzročilo dvom v pravilnost v predsodnem postopku ugotovljenih pravno odločilnih dejstev in z mehanografsko obdelavo odmerjeno ter usklajeno invalidsko denarno dajatvijo.

K zatrjevani zmotni uporabi materialnega prava

7. Neutemeljeni so nadalje tudi pritožnikovi očitki o zmotni uporabi materialnega prava. Ne le da niso jasni, v kolikor zatrjujejo upoštevnost odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ne identificirajo, so hkrati povsem nedoločni, v kolikor se le sklicujejo na določilo Ustave "Vacatio legis". Vacato legis je sicer ustavno pravna kategorija, saj morajo biti v skladu s 154. členom Ustave Republike Slovenije⁵, predpisi javno objavljeni, preden začnejo veljati. Gre za čas, potreben od objave do uveljavitve predpisov, da se državljani in druge osebe z njimi seznanijo. Ker pritožnik ne pojasni, zakaj ta institut sploh izpostavlja, se pritožbeno sodišče do tega "očitka", vsebinsko ne more, niti se ni dolžno opredeljevati.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je ob materialnopravno pravilni in temeljiti obrazložitvi izpodbijanih upravnih odločb, bilo mogoče izdati le zavrnilno sodbo. V izogib ponavljanju pravno pravilne, prepričljive in popolne utemeljitve izpodbijanih upravnih aktov, izpostavlja le, da je pokojninska osnova oblikovna iz povprečja plač od 1985 do 1994, in da so bili v pritožbenem postopku upoštevani celo neizplačani osebni dohodki, namenjeni za notranji odkup delnic pri podjetju A. v letih 1990, 1991 in 1992. Pokojninska osnova, usklajena po 135. členu ZPIZ-92 na dan 22. 3. 1995 je znašala 41.101,31 SIT, oz. preračunana po Zakonu o uvedbi eura⁶ (ZUE) 171,51 EUR. Ker je bila tako izračunana osnova še vedno nižja⁷ od najnižje pokojninske osnove, določene z zakonom, se je po 137. členu v zvezi s 53. členom ZPIZ-92 za odmero nadomestila upoštevala z zakonom določena najnižja pokojninska osnova, ki je preračunana na dan nastanka invalidnosti 22. 3. 1995 znašala 184,24 EUR, nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, odmerjeno po 126. členu ZPIZ-92 v višini 80 % pa 147,39 EUR.

9. Denarna dajatev, odmerjena na dan 22. 3. 1995 v višini 35.320,61 tedanjih SIT oz. preračunano 147,39 EUR je bila zatem od 1. 4. 1995 dalje mehanografsko usklajena po pravnih podlagah in v odstotkih (%), podrobno citiranih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe z dne 13. 9. 2017. Pritožbeno sodišče uskladitvenih sklepov z datumi objav v Uradnem listu RS ter % uskladitve ne povzema znova. Izpostavlja le, da je bilo po 1. 4. 1995 do vključno leta 2006 nadomestilo usklajevano v % po sklepih o usklajevanju pokojnin, od 1. 1. 2007 v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG)⁸ in sicer od 1. 1. 2008 za 3,6 %, od 1. 7. 2008 za 4,1 %, od 1. 1. 2009 brez uskladitve, od 1. 7. 2009 za 2,3 %, od 1. 1. 2010 brez uskladitve, od 1. 7. 2010 za 1,2 %, od 1. 1. 2011 brez uskladitve in od 1. 7. 2011 za 0,475 %. Transferji iz ZUTPG zatem glede na Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012⁹ (ZDIU12) niso bili usklajevani do 30. 6. 2012, nato pa do 31. 12. 2012 glede na 1. odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ¹⁰ (ZUJF) pokojnine in drugi prejemki, vključno z nadomestilom za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Z uveljavitvijo ZPIZ-2 s 1. 1. 2013, ki v 2. odst. 396. člena določa, da se denarna nadomestila uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti usklajujejo enako, kot pokojnine, so se nadomestila, vključno s tožnikovim s 1. 1. 2013 uskladila za 0,1 %, s 1. 1. 2016 za 0,7 %, s 1. 10. 2016 za 0,4 % in s 1. 1. 2017 za 1,15 %.

Denarna dajatev je bila torej usklajevana v skladu s sklepi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov ter v vmesnem obdobju po ZUTPG, tako da znaša 400,49 EUR mesečno, kot je zakonito priznana v predsodnem postopku.

10. Pritožnikovo stališče, da je ZUTPG posegel v pridobljeno pravico, ker se transferji za določeno obdobje niso usklajevali, je zmotno in zato nesprejemljivo. Izpodbijana sodba pravilno izpostavlja stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi U-I-240/07 z dne 9. 7. 2009 o zavrnitvi pobude za oceno ustavnosti posameznih določb ZUTPG, med drugim tudi 5. alineje 3. točke 2. odstavka 3. člena zakona, eksplicitno zapisalo, da ureditev ni bila retroaktivna, da ni posegla v pridobljene pravice uživalcev nadomestil, niti jih v nasprotju z 155. členom Ustave RS ni zniževala za nazaj.

Sicer je Ustavno sodišče RS poudarilo še, da se izrek odločbe o priznanju in odmeri pravice vedno nanaša na znesek, do katerega je zavarovanec upravičen ob njenem priznanju. Kasnejše uskladitve, vključno s spremembami načina usklajevanja, po ustavno sodni presoji ne pomenijo spremembe odločbe v smislu posega v pravnomočno odločitev. Višina uskladitve se z rednimi valorizacijami in spreminjanjem zakonodaje, lahko spreminja.

Končno je pravno irelevantno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je pritožba ne identificira. V kolikor bi bila mišljena odločba št. U-I-186/2012 z dne 14. 3. 2013 o razveljavitvi 2., 3. in 4. odst. 143. člena ZUJF-a o negativni uskladitvi pokojnin, ta v predmetni zadevi sploh ni uporabljiva.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Zaradi predhodno obrazloženega, ko uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnik sam svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Po odločbi z dne 8. 6. 1995, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznanimi pravicami na temelju preostale delazmožnosti od 22. 3. 1995 dalje.
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
⁶ Ur. l. RS, št. 114/06
⁷ S prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 25. 7. 2017, brez upoštevanja plač, namenjenih za lastninjenje podjetja, je izračunana in v EUR-e preračunana pokojninska osnova znašala 158,63 EUR.
⁸ Ur. l. RS, št. 114/06.
⁹ Ur. l. RS, št. 110/2011.
¹⁰ Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 142/2017
• VDSS sodba Psp 238/2014
• VDSS sodba Psp 103/2011