VDSS Sodba Psp 135/2019

Jedro

Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe. Pritožbene navedbe, da gospodarska družba, katere lastnik in poslovodja je bil tožnik v pravno relevantnem obdobju, ni poslovala in da ni imela prihodkov, so zato pravno povsem irelevantne. Obveznost plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je posledica vključitve v tovrstno zavarovanje, vendar pa ni predmet tega postopka. Na obveznost vključitve družbenika in poslovodje zasebne družbe v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more vplivati niti začetek postopka osebnega stečaja nad zavarovancem.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 16. 12. 2016 in številka zadeve ..., številka ... z dne 30. 9. 2016 (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnik svoje stroške postopka krije sam (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter povrnitev stroškov.

Družba A. d. o. o. ne posluje in ne opravlja dejavnosti. Nima prometa in prihodkov ter odprtega transakcijskega računa. Obstoj družbe je zgolj formalen, prav tako njegova funkcija v družbi. Družba ne more plačevati prispevkov za obvezno zavarovanje, zato ne more imeti avtomatično lastnosti zavarovanca. Ker je bil 10. 4. 2015 začet postopek osebnega stečaja, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi se za obdobje od 1. 4. 2016 do 29. 7. 2016 obvezno vključil v zavarovanje. Čeprav je bil vpisan v register kot družbenik in poslovodja, pravno razmerje, na podlagi katerega bi pridobil lastnost zavarovanca, ni bilo vzpostavljeno. Zgolj to, da ni poskrbel za izbris družbe, mu ne more iti v škodo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),¹ na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožnikovo izvajanje potrebno poudariti zgolj naslednje.

5. V tej zadevi je sporna ugotovitev lastnosti zavarovanca. Gre za presojo pravilnosti in zakonitosti po uradni dolžnosti izdanih posamičnih upravnih aktov o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju lastništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 do 29. 7. 2016.

Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje in pred njim že toženca, tožnik od 9. 6. 2007 dalje ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav je bil od 26. 8. 2013 do 29. 7. 2016 v poslovni oziroma sodni register vpisan kot družbenik in poslovodja zasebne družbe A. d. o. o.² Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino odločilno.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženec, je podana v 81. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)³ in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).⁴ Po 6. členu ZPIZ-2 je zavarovanje obvezno za vse fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu ali mednarodni pogodbi. Zavarovalno razmerje nastane ex lege, torej po samem zakonu, z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

7. Na podlag 16. člena ZPIZ-2 so obvezno zavarovane osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter hkrati poslovne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register kot družbenik in poslovodna oseba, do dneva izbrisa iz registra (3. odstavek 22. člena ZPIZ-2). Novela ZPIZ-2B⁵ v prehodni določbi 37. člena izrecno določa, da za osebe, ki po 16. členu ZPIZ-2 niso vključene v obvezno zavarovanje in tega ne storijo same do 31. 3. 2016, zavod od 1. 4. 2016 dalje, ne glede na 81. člen ZMEPIZ-1, ugotovi lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.

Kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, je obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, vezana izključno na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe. Pritožbene navedbe, da gospodarska družba, katere lastnik in poslovodja je bil tožnik v pravno relevantnem obdobju, ni poslovala in da ni imela prihodkov, so zato pravno povsem irelevantne. Obveznost plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je posledica vključitve v tovrstno zavarovanje, vendar pa ni predmet tega postopka. Na obveznost vključitve družbenika in poslovodje zasebne družbe v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more vplivati niti začetek postopka osebnega stečaja nad zavarovancem.

8. Po 1. odstavku 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave (ZFPPIPP)⁶ se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, in da brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. V obravnavanem postopku, ko gre zgolj za pridobitev lastnosti zavarovanca, tožniku poslovna sposobnost ni bila omejena v smislu 386. člena ZFPPIPP, saj ne gre za razpolaganje s premoženjem. Čeprav je bil nad tožnikom 10. 4. 2015⁷ začet postopek osebnega stečaja, tega v tem postopku ne more uspešno uveljavljati.

9. Ker tožnik v obravnavanem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje in ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav je bil sočasno v poslovni oziroma sodni register vpisan kot družbenik in poslovodja zasebne družbe, je imel toženec vso dejansko in pravno podlago, da ga je vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na temelju 16. člena ZPIZ-2. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov je utemeljeno zavrnjen.

10. Zaradi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Izpis iz sodnega/poslovnega registra - prilogi B/3 in B/4 sodnega spisa.
³ Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012.
⁵ Ur. l. RS, št. 102/2015.
⁶ Ur. l. RS, št. 13/2014 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁷ Oklic o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Novem mestu, St 1480/2015 z dne 10. 4. 2015.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 10/2017
• VSRS sodba VIII Ips 202/2015
• VSRS sodba VIII Ips 162/2014