VDSS Sodba Psp 104/2019

Jedro

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v ZPIZ-2. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po ZPIZ-1 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

Pomeni, da se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznajo v primeru takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. oziroma uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni v IV. točki izreka tako, da se znesek "978,54 EUR" zniža na znesek "933,74 EUR".

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (I., II. in III. točka izreka).

III. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 274,50 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 1. 3. 2017 in št. ... z dne 14. 7. 2017 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 9. 2016 dalje in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2016 dalje (II. točka izreka). Tožencu je odredilo izdajo odločbe o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine (III. točka izreka). Naložilo mu je še povrnitev 978,54 EUR stroškov postopka tožniku (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Izvedensko mnenje ni izdelano na podlagi objektivne dokumentacije, iz katere bi izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje do 14. 7. 2017. Ob podaji predloga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja so bile v ospredju le težave z lokomotornim aparatom, saj je bil predlog podan izključno zaradi teh težav. Sodni izvedenec ugotavlja kronični bolečinski sindrom, ne da bi bil v medicinski dokumentaciji o tem kakršen koli podatek. Iz izvidov ortopeda in fiziatra izhaja, da tožnik ni zmožen za težja fizična dela in potrebuje pri delu omejitve. Nevrolog ugotavlja le blage kronične znake prizadetosti korenine L5 desno. Čeprav v medicinski dokumentaciji, razen blagega kognitivnega upada in depresivnih simptomov, ni podatka o psihičnih ali duševnih motnjah, je sodni izvedenec zaključil, da je tožnik popolnoma nezmožen za delo tudi zaradi psihičnih težav. Zmoten je zaključek sodišča, da izvedensko mnenje ne temelji le na izvidu osebnega pregleda. Ob pomanjkanju objektivne medicinske dokumentacije, iz katere bi izhajala popolna izguba delovne zmožnosti, izvedensko mnenje temelji le na izvidu osebnega pregleda 8. 5. 2018, kar je skoraj leto po izdaji dokončne odločbe. Sodni izvedenec je sam pojasnil, da je tožnikovo delovno zmožnost ocenil na podlagi osebnega pregleda in obiskov pri družinskem zdravniku.

Pridobitev novega izvedenskega mnenja je bila utemeljeno predlagana. Tudi po zaslišanju izvedenca je ostalo odprto, na podlagi česa je ugotovljeno takšno poslabšanje, da je tožnik že od 8. 9. 2016 dalje popolnoma nezmožen za delo. Tožnikova delovna zmožnost je le zmanjšana, kot je bilo pravilno ugotovljeno v predsodnem upravnem postopku.

Podredno se ne strinja z višino tožniku priznanih stroškov postopka. Pravilen seštevek stroškov znaša 1581,35 točk, namesto 1661,35 točk in posledično pravilen izračun 933,74 EUR, namesto 978,54 EUR.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter povrnitev stroškov.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Razen glede dosojenih stroškov postopka, ki so dejansko napačno izračunani, toženec ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane ugoditvene sodbe, ki je izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP), na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

6. Zaradi zavrnitve postavitve drugega sodnega izvedenca v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Obravnavan dokazni predlog je utemeljeno zavrnjen, saj so za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (2. odstavek 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne sodne odločbe.

Sodišče prve stopnje je zavrnitev postavitve drugega sodnega izvedenca utemeljilo v izpodbijani sodbi.² Po 3. odstavku 254. člena ZPP se mnenje drugih izvedencev zahteva, če so v že pridobljenem mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, teh pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z zaslišanjem. Izvedenca je torej potrebno najprej zaslišati, šele na to se, če niti na ta način ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti ali če nasprotja še vedno niso odpravljena, pridobi mnenje novega izvedenca. Po tem, ko je sodišče prve stopnje pridobilo pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicine dela, ga je še zaslišalo. Pri zaslišanju je bila prisotna tudi pooblaščenka toženca, ki mu je lahko postavljala vprašanja. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi. Pogoji iz 3. odstavka 254. člena ZPP za postavitev drugega izvedenca torej niso izpolnjeni. Sicer pa zavrnitve dokaznega predloga, ki ni bila grajana pravočasno, v pritožbi ni mogoče uspešno uveljavljati (286.b člen ZPP).

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

7. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Tožniku, invalidu III. kategorije zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delo izven prometa, brez dvigovanja in prenašanja bremen do 10 kg in brez stalne prisilne drže ledvene hrbtenice s polnim delovnim časom od 1. 9. 2007 dalje,³ je bila priznana pravica do dela na drugem delu, kjer bo izven zunanjega in notranjega prometa, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 10 kg, brez stalne prisilne drže ledvene hrbtenice, izmenoma stoje, sede in s hojo, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 1. 2. 2017 dalje. Po mnenju invalidske komisije II. stopnje je pri tožniku s 24. 1. 2017 prišlo do potrebe po dodatnih stvarnih in tudi časovni razbremenitvi, torej do spremenjene III. kategorije invalidnosti.

Vendar je v sodnem postopku prepričljivo dokazano, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da je od 8. 9. 2016 dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma I. kategorija invalidnosti.

8. Po mnenju sodnega izvedenca medicine dela je tožnik popolnoma izgubil delovno zmožnost. Do dokončnosti predsodnega postopka 14. 7. 2017 ni bil več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ni imel več preostale delovne zmožnosti niti ni bil zmožen opravljati dela v svojem poklicu. Ocena je bila podana ob upoštevanju zdravstvenega stanja, telesnih in duševnih zmožnosti, zmogljivosti in tolerančnih meja, fiziološko psiholoških funkcij ter delovnih zahtev, obremenitev in tveganj na delovnem mestu, skladno s strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenostjo in delovnimi izkušnjami. Kot vzrok popolne izgube delovne zmožnosti je sodni izvedenec navedel kronično bolezen lokomotornega aparata na nivoju ramen in aksialnega skeleta - spinalna stenoza z nevrološkimi izpadi ter duševno bolezen s kroničnim bolečinskim sindromom. Ugotovil je, da je tožnikovo zdravstveno stanje na osebnem pregledu 8. 5. 2018 težko okvarjeno. Zaradi trajnih okvar in omejene funkcijsko izvedbene zmogljivosti lokomotornega aparata oziroma kronične telesne in duševne bolezni ni več sposoben za nobeno pridobitno delo. Zdravljenje je zaključeno do te mere, da ni mogoče pričakovati izboljšanja.

Na zaslišanju je sodni izvedenec vztrajal pri podani oceni delazmožnosti, ker so se tožniku poslabšale ortopedske in psihiatrične težave, ki so bile obravnavane že v predhodnem invalidskem postopku. Ni več sposoben za pridobitno delo in se ne more ponovno vključiti v socialno organizirano družbo. Prepričljivo je izpovedal, da se je stanje na nivoju ledvene hrbtenice in stenoze poslabšalo. Gre za bolečinski sindrom, ki izhaja iz fizičnih okvar in povzroča utrujenost, nemoč, nemotiviranost in bolečine. Na podlagi izvida osebnega pregleda je ocenil, da funkcionalno izvedbeno stanje ni združljivo s pridobitnim delom. Funkcionalna izvedbena zmogljivost za varno delo, brez nevarnosti za poškodbe ali tveganja, da povzroči komu drugemu škodo, je takšna, da tožnik ni zaposljiv. Dolgoletna neaktivnost mu povzroča stiske, ki se kažejo v duševnih motnjah. V letu 2015 je bil pregledan pri kliničnem psihologu, kar glede na obravnavo v letu 2006 in izvid osebnega pregleda zadostuje za oceno popolne nezmožnosti za delo. Stanje, ugotovljeno na osebnem pregledu, je bilo podano že v času do izdaje dokončne odločbe, ker gre za kronične okvare. Posebej je poudaril, da je pri oceni invalidnosti upošteval telesno in psihično stanje, ker je človek psiho socialno bitje, čeprav je popolna izguba delazmožnosti podana že samo zaradi ortopedskih težav. Kot datum nastanka nove invalidnosti je izrecno opredelil 8. 9. 2016, saj se je tožniku stanje od predhodne ocene invalidnosti slabšalo in je do popolne izgube delovne zmožnosti prišlo že ob podaji predloga za priznanje novih pravic.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).⁴ Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)⁵ obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.

Pomeni, da se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznajo v primeru takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. oziroma uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Sodno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku 8. 9. 2016 prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da je popolnoma izgubil delovno zmožnost. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije ter izvida osebnega pregleda, zato pritožbene navedbe, da naj bi bilo izvedensko mnenje podano izključno na podlagi izvida osebnega pregleda niso utemeljene in so celo protispisne. Razpoložljiva medicinska dokumentacija je bila skupaj z izvidom osebnega pregleda zadostna podlaga za oceno invalidnosti. Na podlagi razpoložljive ortopedske dokumentacije je bila tožnikova invalidnost ocenjevana že v predsodnem upravnem postopku. Po prepričljivi izpovedi sodnega izvedenca pregled pri kliničnem psihologu leta 2015 ob upoštevanju obravnave v letu 2006 skupaj z izvidom osebnega pregleda zadostuje za oceno delovne zmožnosti.

Čeprav v predlogu za priznanje novih pravic niso navedene psihične (temveč le ortopedske) težave, in čeprav jih invalidska komisija pri oceni delazmožnosti ni upoštevala, to ne more biti razlog, da se v socialnem sporu, v katerem, kot temeljno načelo velja načelo materialne resnice,⁶ ne bi mogle oziroma smele upoštevati. Že po definiciji je invalidnost medicinski, pravni in sociološki pojem. Ob upoštevanju zavarovanca kot psiho socialnega bitja, ugotavljanje invalidnosti zajema celovito in kompleksno obravnavo psiho somatskega zdravstvenega stanja ter vpliva na delovno zmožnost. Tožniku ne more biti v škodo ravnanje osebnega zdravnika niti invalidskih komisij. Še zlasti, ker so bile psihične težave, katerih poslabšanje je ugotovljeno v tem postopku, obravnavane že v predhodnem sodnem invalidskem postopku.

Po ustaljeni sodni praksi⁷ je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu res vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca, torej v obravnavanem primeru do 14. 7. 2017. Vendar v okoliščinah konkretnega primera izvid osebnega pregleda, čeprav je bil opravljen 8. 5. 2018, kaže tudi na stanje, kot je obstajalo v pravno relevantnem obdobju, torej do dokončnosti izpodbijane odločbe. Stanje, ugotovljeno na osebnem pregledu, je bilo po prepričljivi izpovedi sodnega izvedenca podano že v času do izdaje dokončne odločbe, ker gre za kronično stanje, ki nastane v petih do šestih letih. Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanosti izvida osebnega pregleda zato niso utemeljene.

11. Vse predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta kot nezakonita in nepravilna utemeljeno odpravilo, tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 8. 9. 2016 dalje, mu priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2016 dalje ter odmero in izplačevanje te invalidske dajatve naložilo tožencu.

12. Posledično je na podlagi 154. člena ZPP tožencu utemeljeno naložilo še povrnitev stroškov postopka. Vendar pritožba utemeljeno opozarja, da so dosojeni stroški napačno izračunani.

Priznanih 300 točk za sestavo tožbe, 3 x 225 točk za sestavo treh pripravljalnih vlog, 300 točk za zastopanje na prvem naroku, 150 točk za zastopanje na drugem naroku, 2 x 40 točk za odsotnost iz pisarne, 50 točk urnine in 26,35 točk materialnih stroškov skupaj znaša 1581,35 točk oziroma 725,84 EUR in ne 1661,35 točk oziroma 762,56 EUR, kot je pomotoma izračunalo sodišče prve stopnje. Skupaj s kilometrino za dvakratni prihod na narok v višini 39,52 EUR znašajo stroški 765,36 EUR, povečani za 22 % DDV pa 933,74 EUR, namesto dosojenih 978,54 EUR.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na temelju 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, tako kot izhaja iz I. točke izreka sodbe. Torej v stroškovnem sklepu v IV. točki izreka znesek 978,54 EUR znižalo na znesek 933,74 EUR. V preostalem je z II. točko izreka pritožbo na temlju 353. člena ZPP zavrnilo in v nespremenjenem delu (I., II. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka

14. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka, ko je toženec s pritožbo uspel le v sorazmerno majhnem delu, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški, je bilo na temelju 165. člena v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP potrebno odločiti še, da je dolžan tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 274,50 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (OT)⁸ in zajemajo 375 točk za odgovor na pritožbo (225,00 EUR), povečano za 22 % DDV (49,50 EUR).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² 3. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
³ Odločbi z dne 28. 8. 2007 in z dne 27. 11. 2006, potrjeni s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 2468/2007 z dne 3. 2. 2010.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
⁶ 62. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami).
⁷ VIII Ips 82/2014.
⁸ Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 241/2020
• VDSS Sodba Psp 265/2019
• VDSS Sodba Psp 480/2017