VDSS Sodba Psp 157/2019

Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik potrebuje določene fizične in tudi časovno razbremenitev, vendar pa ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma nezmožnost opravljanja pridobitnega dela. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s krajšim 6‑urnim delovnim časom ter zavrnitev tožbenega zahtevka na priznanje višje oziroma I. kategorije invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ne temelju te kategorije

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (II. do VI. točka izreka).

II. Tožnik stroške pritožbe krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 4. 5. 2017 in iste številke z dne 23. 9. 2016 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela in mu od 25. 7. 2015 dalje priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno na drugem fizično lahkem delu, z občasnim ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad nivojem ramen, brez hoje po neravnem ali spolzkem terenu in čim manj po stopnicah, ne na višini ali nad globino ter brez vsiljenega tempa in ritma dela, v ugodnih klimatskih pogojih, pretežno sede. Odločilo je, da bo kontrolni pregled potreben septembra 2021 (II. točka izreka). Tožniku je priznalo pravico do delnega nadomestila, izdajo odločbe o višini in izplačevanju je naložilo tožencu (III. točka izreka). Izreklo je, da je delodajalec dolžan tožniku zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno na drugem delu (IV. točka izreka).

Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine od 25. 7. 2016 dalje ter podredna tožbena zahtevka na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in od 25. 6. 2016 dalje priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma nadomestila, oziroma razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo od 25. 7. 2016 dalje in odreditev tožencu, da izda odločbo o odmeri, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine oziroma delnega denarnega nadomestila zaradi invalidnosti, je zavrnilo (V. točka izreka). Tožencu je naložilo povrnitev 332,55 EUR stroškov postopka tožniku (IV. točka izreka).

2. S sklepom o popravi sodbe je bil zaradi odprave očitne pisne pomote v 2. vrstici II. točke izreka sodbe datum 25. 7. 2015 nadomeščen z datumom 25. 7. 2016.

3. Zoper 1. odstavek II. točke izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec s predlogom, da se datum 25. 7. 2015 nadomesti s 25. 7. 2016. Čeprav je v izvedenskem mnenju kot datum nastanka invalidnosti opredeljen 25. 7. 2015, je zaslišan član izvedenskega organa izpovedal, da je pravilen datum nastanka invalidnosti 25. 7. 2016.

4. Zoper II. do VI. točko izreka sodbe se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitve in vrnitve v novo sojenje ter povračilo stroškov.

Na zaslišanju je član Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju Komisija) zgolj vztrajal pri že podanem mnenju, ne da bi upošteval podane pripombe. Upošteval ni niti tožnikove izpovedi, da so njegove delovne zmožnosti zelo majhne. Mnenje izvedenskega organa, da je zmožen za delo 6 ur dnevno ni skladno s tožnikovo izpovedjo, koliko ur dnevno je zmožen delati. Ne zmore niti vožnje do doma v podjetje svoje matere, kjer dela v skladu s svojimi zmožnostmi. Dela ne more opravljati samo sede. Razbremenitve pri delu mu popolnoma onemogočajo opravljanje dela. Zdravstveno stanje, ki mu preprečuje opravljanje dela, izhaja iz medicinske dokumentacije. Je močno gibalno oviran in potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Hoja je močno prizadeta, delo pa predstavlja stalno gibanje v vseh vremenskih in drugih okoliščinah, čeprav se mora izogibati soncu. V predlogu za oceno delazmožnosti je osebna zdravnica ocenila in z medicinsko dokumentacijo podkrepila popolno nezmožnost za delo. Do te dokumentacije se izvedenski organ ni opredelil.

Sodišče ni ugodilo predlogu po postavitvi izvedenca klinične psihologije oziroma psihiatrije glede kognitivnega upada, čeprav se postavljen izvedenec medicine dela do tega ni mogel opredeliti. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga niso niti obrazloženi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Po preizkusu zadeve v obsegu izpodbijanih II. do VI. točke izreka v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani del sodbe izdan na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

7. V 1. odstavku II. točke izreka sodbe je bil kot datum nastanka III. kategorije invalidnosti in posledično priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja dejansko naveden datum 25. 7. 2015, namesto pravilno 25. 7. 2016. Vendar je sodišče prve stopnje zaradi odprave očitne pisne pomote že pravnomočno izreklo, da se datum 25. 7. 2015 nadomesti z datumom 25. 7. 2016, zato mora toženčeva pritožba, podana izključno iz tega razloga, ostati brezuspešna.

8. Niti tožnik pa v pritožbi ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe. Zaradi zavrnitve predlaganega dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca klinične psihologije oziroma psihiatrije v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Za zavrnitev tega dokaznega predloga je imelo sodišče prve stopnje sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.

Zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga je sodišče prve stopnje tudi ustrezno obrazložilo v sodbi², zato so pritožbene navedbe, da zavrnitev dokaznega predloga naj ne bi bila obrazložena, ne le neutemeljene, temveč celo protispisne. Po tem, ko je sodišče pridobilo izvedensko mnenje Komisije, v kateri sta sodelovala izvedenca medicine dela in kirurgije, je izvedenca medicine dela še zaslišalo. Pri zaslišanju sta bila prisotna tožnik in njegov pooblaščenec, ki sta mu imela možnost postavljati vprašanja. Vprašanja sta dejansko postavljala, posebej tudi v smeri ocene delazmožnosti zaradi upada kognitivnih sposobnosti. Sodni izvedenec je prepričljivo izpovedal, da lahko sam, čeprav je strokovnjak za oceno kognitivnega upada klinični psiholog, z gotovostjo oceni grobe upade tovrstnih funkcij. Vendar na osebnem pregledu pri tožniku kognitivni upad ni bil ugotovljen niti v tej smeri ni medicinske dokumentacije oziroma psihološke obravnave. Sicer pa po sodni praksi³ prav izvedenec medicine dela lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bilo v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje glede tožnikove delovne zmožnosti dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi.

9. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe izven dela in priznanje pravice do premestitve na drugo delo z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, za delo v ugodnih klimatskih pogojih, pretežno sede, s polnim delovnim časom od 25. 7. 2016 dalje. Po oceni invalidskih komisij je tožnik zmožen za delo z določenimi fizičnimi razbremenitvami v polnem delovnem času.

V sodnem postopku je bila tožnikova delovna zmožnost razčiščevana s sodno izvedenskim mnenjem Komisije, ki je pri tožniku sicer ugotovila potrebo po še dodatnih fizičnih in tudi časovni razbremenitvi (6 ur dnevno), vendar pa ne popolne izgube delovne zmožnosti.

10. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),⁴ ki invalidnost definira in kategorizira v 63. členu. Skladno s 1. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 se v III. kategorijo razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno; če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %; ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (1. alineja 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2). Slednje dejansko stanje pri tožniku zagotovo ni dokazano.

11. Komisija je ocenila, da je pri tožniku od 25. 7. 2016 dalje zaradi posledic poškodbe zunaj dela podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan (vgrajevanje usnja v avtomobile). S krajšim 6-urnim delovnim časom je zmožen opravljati drugo delo, ki je fizično lahko, z občasnim ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad nivojem ramen, brez hoje po neravnem ali spolzkem terenu in čim manj po stopnicah, ne na višini ali nad globino, brez vsiljenega tempa in ritma dela, v ugodnih klimatskih pogojih in pretežno sede. Komisija je utemeljila, da tožnik zaradi trajnih zdravstvenih okvar za opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je bil zavarovan, ni bil več zmožen. Še nadalje je v skrajšanem 6-urnem delovnem času zmožen za drugo ustrezno delo z omejitvami. Ker je predvidena nadaljnja rehabilitacija desnega stopala oziroma spodnjih okončin, je svetovala kontrolo čez 3 leta. Pojasnjeno je bilo, da polnega delovnika tožnik ni zmožen, ker potrebuje več časa za ogrevanje in počitek.

Na zaslišanju je izvedenec medicine dela vztrajal pri podani oceni delazmožnosti. Dodatno je izpovedal, da je delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 % in da tožnik ni zmožen za delo samostojnega podjetnika, ki ga je opravljal, sposoben pa je za delo, ki ga opravlja po nastanku invalidnosti z določenimi stvarnimi in časovno razbremenitvijo. Prepričljivo je izpovedal, da so z določenimi omejitvami upoštevane pomanjkljivosti v ortopedskem statusu oziroma gibljivosti, upoštevane pa so tudi tožnikove navedbe o večji utrudljivosti, nezmožnosti sedenja in stanja dlje kot eno uro ter krčih. Izrecno je poudaril, da je zaradi mladosti za tožnika delovna aktivnost izjemno pomembna, saj se mu v nasprotnem primeru zdravstveno stanje lahko poslabša.

12. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodno izvedensko mnenje Komisije strokovno argumentirano in prepričljivo. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije ter izvida osebnega pregleda. Ker je invalidnost najprej strokovno medicinsko vprašanje in šele nato tudi pravno, je ni mogoče opreti na tožnikovo izpoved, še manj navedbe. Sicer pa je član Komsije prepričljivo izpovedal, da so bile pri oceni delazmožnosti upoštevane tudi tožnikove navedbe, podane na osebnem pregledu o večji utrudljivosti, o tem, da ne more sedeti in stati več kot eno uro, in da ima krče, zato pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja podanih navedb, niso utemeljene. Utemeljene niso niti pritožbene navedbe, da se sodni izvedenec naj ne bi opredelil do podanih pripomb. Zaslišan je bil prav zaradi podanih pripomb, ko je odgovoril tudi na postavljena vprašanja. Pri tožniku so glede na ugotovljene funkcionalne zmogljivosti prizadetih organov utemeljene določene fizične in časovna razbremenitev. Pri delu med drugim potrebuje omejitev opravljanja dela pretežno sedečega dela. Dela torej ne opravlja samo sede. Omejitev dela v ugodnih klimatskih pogojih pa pomeni tudi omejitev izpostavljenosti soncu. Vožnja na delo ne more biti relevantna za oceno invalidnosti. Sicer pa je član Komisije izpovedal, da je 1-urna vožnja za tožnika sprejemljiva.

Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da tožnik potrebuje določene fizične in tudi časovno razbremenitev, vendar pa ni podana popolna izguba delovne zmožnosti oziroma nezmožnost opravljanja pridobitnega dela. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s krajšim 6‑urnim delovnim časom ter zavrnitev tožbenega zahtevka na priznanje višje oziroma I. kategorije invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ne temelju te kategorije.

13. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbi obeh strank kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, torej II. do VI. točki izreka, v zvezi s popravnim sklepom. Glede eventualnega kognitivnega upada je potrebno le še dodati, da je po ustaljeni sodni praksi⁵ obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan ter tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanje je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločiti, da stroške pritožbe krije sam.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² 9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
³ Na primer VIII Ips 26/2017.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁵ Na primer Psp 27/2016, VIII Ips 82/2014.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 220/2017
• VDSS sklep Psp 165/2013
• VDSS sodba Psp 294/2011