VDSS Sodba Psp 124/2019

Jedro

Z 99. členom ZPIZ-2 je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo med drugim zagotovljena tudi uživalcem starostne pokojnine, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Po 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, uživalec pravice ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

Po 2. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar uživalec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine prej naštetih osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalni nadzor. Slednje stanje pa je glede na 2. odstavek 102. člena ZPIZ-2 podano le, ko težji kronični psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo, ker je izgubil realitetno kontrolo in zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni sam ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb št. ... z dne 20. 6. 2017 in iste št. z dne 25. 1. 2017 ter priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo, saj meni, da sploh ne bi smela biti izrečena, ker ni bilo glavne obravnave, niti ni imel pravice, da dokaže utemeljenost zahtevka. Sodba je žaljiva in vsebuje elemente kaznivih dejanj. Porota je bila tik pred obravnavo preklicana. Izdaja sodbe v imenu ljudstva nima nič skupnega z ljudstvom in bi jo višje sodišče že brez pritožbe moralo razveljaviti. Povoženi so standardi, pravne norme in onemogočeno dokazovanje, kar je privedlo do sramotne sodbe, kršenja človekovih pravic, socialnega prava in dostojanstva.

Na prvem naroku naj bi bil zgolj 4 minute, drugega naroka ni bilo, saj je trajal le nekaj borih minut, porota pa odpoklicana. Z mnenjem dr. A.A. se ne strinja, ker ni objektivno in je žaljivo. Čeprav je izdelano po letu 2017, je dokaz o hudem infarktu 26. 10. 2018, zavrnjen. Od pritožbenega sodišča pričakuje odpravo izpodbijane sodbe, zagotovitev demokratične sodne obravnave, vpogled v celoten dosje, zaslišanje prič in sodnih izvedencev. Ker navedeno ni bilo zagotovljeno, je sodbo mogoče razumeti kot krivo sodje. Težko je razumeti da človek, ki je preživel tako kalvarijo, z dokazi ne more doseči dodatka, ki njemu ne predstavlja nič, pomaga pa tistim, ki skrbijo zanj in odločajo o njem.

V vlogi z dne 14. 4. 2019, naslovljeni na vodjo višjega delovnega sodišča, opisuje hudo osebno stisko in stanje, v katerem se je znašel zaradi nedelovanja pravne in socialne države, ki naj bi ga pripeljala na rob življenja in odvisnost od mladoletne hčerke ter nekdanje partnerke, da sploh lahko funkcionira.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob popolno ugotovljenem in razčiščenem dejanskem stanju, pravilno uporabljenem materialnem pravu in da v postopku ni prišlo do zatrjevanih, niti drugih procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Tožnikova pritožba ne more biti uspešna.

Vloga z dne 14. 4. 2019 ni upoštevna, saj ni pritožba in je tudi sicer vložena po preteku pritožbenega roka.

Materialnopravna podlaga za rešitev zadeve

5. V predmetni zadevi gre za spor o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo. Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)². Z 99. členom ZPIZ-2 je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo med drugim zagotovljena tudi uživalcem starostne pokojnine, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Po 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, uživalec pravice ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

Po 2. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar uživalec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine prej naštetih osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalni nadzor. Slednje stanje pa je glede na 2. odstavek 102. člena ZPIZ-2 podano le, ko težji kronični psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo, ker je izgubil realitetno kontrolo in zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni sam ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožniku do dokončnosti predsodnega upravnega postopka ni obstajal nobeden od navedenih dejanskih stanov.

Dejansko stanje konkretnega primera

6. V predsodnem postopku sta IK1 dne 16. 1. 2017 in IK2 dne 15. 6. 2017 na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda skladno ocenili, da tožniku zaradi blage kognitivne motnje, organske razpoloženjske motnje, depresije in diabetesa ni potrebna pomoč in postrežba drugega, saj osnovna življenjska opravila še vedno zadovoljuje sam. Na osebnem pregledu je bil kardiopulmonalno kompenziran, luciden, orientiran, brez suicidalnih nagnjenj, kognitivni status primeren, realitetna kontrola ohranjena, komunikativen, blago depresiven in nizke frustracijske tolerance.

Do iste ocene je prišla Invalidska komisija II. v dopolnilnem mnenju z dne 5. 4. 2018 (list. 13-21), saj je zaključila, da ni neogibne potrebe po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih opravil, ker jih tožnik zmore sam. Ugotovila je, da je na pregled iz B. v C. prišel sam z avtobusom, da je na glavni postaji kupil urbano in z mestnim avtobusom prišel na IK 2. V statusu je bil kardialno kompenziran, sam je vstopil v pregledovalni prostor, se slekel, sezul čevlje ter nogavice in se po pregledu sam oblekel ter obul. Gibljivost zgornjih udov je bila primerna, z dlanmi je prišel do zatilja, groba moč na vseh velikih sklepih ohranjena, ledvena hrbtenica na poklep občutljiva, izvid na pljuča in srce b.p., v pogovoru je bil psihično urejen, krajevno in časovno popolnoma orientiran, brez težav s spominskim priklicem. Nekaj težav je imel z računanjem, test risanja pa je izvedel brez napak. Abstraktne pogovore je zadovoljivo interpretiral, zanikal produktivne simptome, opisal nihanje razpoloženja, ki je bilo v srednji legi in čustveno stabilno. Opazna je bila obširnost mišljenja, dogajanje opisovano z nebistvenimi podrobnostmi. dg.: organska razpoloženjska motnja in izrecen zapis, da za prihod na senat ni potreboval spremstva.

7. Ocena iz predsodnega postopka, ter dopolnilno mnenje IK 2 je le še dodatno potrjeno s sodno izvedenskim mnenjem specialista psihiatra dr. A.A. z dne 10. 8. 2018, (list. 29-44) ter z dne 9. 11. 2018 (list. 57-58). Sodni izvedenec na podlagi medicinskih izvidov in izvida osebnega pregleda ugotavlja, da pri tožniku ne gre za demenco, niti ne kaže znakov težje psihiatrične bolezni, ki bi narekovala stalni nadzor. Zmore opravljati osnovna življenjska opravila in ne potrebuje pomoči in postrežbe drugega. Preživel je zelo težko mladost, ker je mama umorila očeta in njegove sorojence in se nato zdravila zaradi shizofrenije. V službi je vse težje delal in bil zato razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom. Zaradi anksioznosti, depresivnosti in kognitivnih motenj je zadnja leta obiskoval psihiatra, motnje so se kronificirale in nihajo. Kot dg. se ponavljajo paranoidna osebnostna motenost, sladkorna bolezen, slabši vid, nihanje pritiska, bolečine v križu in glavoboli. Glede na preizkus spoznavnih sposobnosti, v katerem je tožnik dosegel 27 od 30 možnih točk, pri risanju ure pa 4 od 4-ih točk, gre pri njem le za nekoliko okrnjeno kognitivno motnjo.

Sodno izvedensko mnenje odgovarja na vsa relevantna vprašanja v predmetni zadevi. Podano je v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj in je prepričljiva strokovno-medicinska podlaga za zavrnilno sodbo. Na njegovi podlagi je sodišče lahko zaključilo le, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.

Glede očitanih procesnih kršitev

8. Ob dejanskem zdravstvenem stanju, na katero je pravilno uporabljeno materialno pravo, pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do nobene procesne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Ne gre za kršitev iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki bi bila podana le, če sodišče ne bi bilo pravilno sestavljeno. Po 2. alineji 3. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih³(ZDSS-1) je za sojenje o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo pristojen sodnik posameznik. Gre za izjemo od pravila iz 1. odstavka 14. člena ZDSS-1, po katerem v delovnih in socialnih sporih sodišče prve stopnje sodi praviloma v senatu, razen če zakon ne določa, da odloča sodnik posameznik. V sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo (o invalidnini za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja) torej ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik. Pritožnikovi očitki, da je bila porota razpuščena, in da zato ni bilo sojenja, niso utemeljeni. So pravno zmotni in tudi protispisni. Iz zapisnikov z obravnav nedvomno izhaja, da je bil postopek ves čas pravilno voden po sodnici posameznici.

Protispisno je tudi tožnikovo zatrjevanje, da je bil na obravnavah prisoten 4 oz. le nekaj borih minut. Iz zapisnika z dne 18. 12. 2017 (list. 11-13) izhaja, da se je obravnava pričela ob 13.30 uri in zaključila ob 13.55 uri, obravnava dne 25. 1. 2019 (list. 75- 77) pa pričela ob 11.45 uri in zaključila ob 12.08 uri. Teh zapisov tožnik ni prerekal, čeprav bi to mogel in moral storiti, da bi glede na 286. b člen ZPP bila lahko pritožbena izvajanja v tej smeri sploh upoštevna.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 213. členom ZPP. Predloga za izvedbo dokaza s pričami in novim izvedenskim mnenjem sta utemeljeno zavrnjena (3. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Dokazovanje sicer obsega vsa dejstva, pomembna za odločbo, vendar o tem kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Ni dolžno izvesti dokazov, ki niso primerni ali niso potrebni. To velja tudi v konkretni zadevi za predlagano zaslišanje prič, ki ni primerno dokazno sredstvo za ugotavljanje zdravstvenega stanja ali z novim medicinskim izvedencem, saj ob razčiščenem dejanskem stanju dokaz ni potreben.

Odločitev pritožbenega sodišča

9. Glede na predhodno obrazložene odločilne dejanske in pravilne pravne razloge je zavrnilna sodba izdana v skladu s 1. odstavkom 81. člena ZDSS-1.

10. Ostale pritožbene navedbe, in sicer očitki, da gre za krivično in sramotno sojenje, kršenje človekovih pravic, socialnega prava, dostojanstva in druge za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilne ali so popolnoma neutemeljene. Ker je kršitev človekovih pravic očitana povsem pavšalno se do nje sodišče ne more posebej niti opredeljevati. Ob izkazanem zdravstvenem stanju, ko lahko tožnik še vedno samostojno zadovoljuje osnovne življenjske potrebe, niti ni njegovo psihično stanje takšno, da bi potreboval stalno nadzorstvo, saj nima izgubljene realitetne kontrole, ni pogojev za priznanje vtoževane pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

Neupoštevno je končno tudi izpostavljanje srčnega infarkta z dne 26. 10. 2018. V tem socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost odločb toženca na podlagi zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinskimi izvidi, razpoložljivimi do izdaje dokončne upravne odločbe dne 20. 6. 2017. Medicinski izvidi v zvezi s kardiovaskularnim obolenjem, ki so novejšega datuma, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.

11. Zaradi vsega navedenega je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano zavrnilno sodbo.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Psp 627/2008
• VDSS sodba in sklep Psp 633/2008
• Sodba VIII Ips 120/2005