VDSS Sodba in sklep Psp 127/2019

Jedro

Pri odločanju o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti, torej II. ali III. kategorije invalidnosti je potrebno ločiti med vsebinskimi pravicami, med katere sodijo pravica do poklicne rehabilitacije (členi 70-80), pravica do premestitve (81. člen) in pravica do dela s krajšim delovnim časom, najmanj štiri ure dnevno (82. člen) ter ustreznimi denarnimi dajatvami (začasno nadomestilo; pravica do nadomestila za invalidnost; pravica do delnega nadomestila).

Navedenih določb ZPIZ-2 sodišče prve stopnje, kljub poslabšanju že ugotovljene II. kategorije invalidnosti ni uporabilo. Odredilo je le, da o pravici in odmeri nadomestila za invalidnost, torej denarni dajatvi odloči toženi zavod, ne da bi glede na izkazano poslabšanje II. kategorije invalidnosti zaradi potrebne dodatne omejitve pri delu, odločilo o pripadajoči vsebinski pravici.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, II. in VI. točka izreka izpodbijane sodbe se razveljavita ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (I., III. IV. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo upravni odločbi št. ... z dne 26. 9. 2017 in št. ... z dne 30. 3. 2017 (I. tč. izreka). Izreklo je, da je tožnik še nadalje delovni invalid po odločbi tožene stranke z dne 15. 12. 2014, pri čemer se doda še omejitev "brez dela z orožjem" od 1. 4. 2017 dalje (II. tč. izreka) in da je kontrolni pregled potreben februarja 2019 (III. tč. izreka). Hkrati je odredilo, da o pravici ter odmeri nadomestila za invalidnost tožena stranka odloči s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (IV. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela 50 % in bolezni 50 % ter priznanje pravic na temelju I. kategorije od 28. 2. 2017 dalje, je zavrnilo (V. tč. izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka v 15 dneh od vročitve sodbe dolžna tožniku povrniti 194,91 EUR stroškov z zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev (VI. tč. izreka).

2. Tožnik izpodbija sodbo iz razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) in kršitve Ustave RS - načela enakega obravnavanja. Predlaga spremembo v smeri stroškovne ugoditve tožbenemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče je sodbo oprlo na mnenje izvedenke medicine dela, prometa in športa, ki ugotavlja, da je invalid II. kategorije z dodatnimi razbremenitvami zaradi dodatnih zdravstvenih ovir, ter da je potrebna ponovna predstavitev IK1, ker je glede na mladost potrebno pretehtati, kakšne so možnosti poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za primerno delo. S takšnim zaključkom sodišča se ne strinja, saj je izvedensko mnenje zmotno in nepopolno. Posledično je nepravilno uporabljeno materialno pravo. Izvedenka ni izdelala objektivnega mnenja, zakaj naj bi ob preostali delovni zmožnosti bil še sposoben, niti ni ničesar navedla o poklicni rehabilitaciji za usposobitev za primerno delo. Na pavšalno mnenje izvedenke res ni imel pripomb, vendar bi mu glede na zdravstveno stanje morala biti priznana I. kategorija invalidnosti. Izvedenka temu ni oporekala, razen da je potrebna poklicna rehabilitacija. Če je tako, bi morala biti priznana poklicna rehabilitacija, česar sodišče ni storilo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP sodišče ugotavlja, da je pritožba tožnika delno utemeljena, iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi novih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti, saj je bila zahteva z odločbama z dne 30. 3. 2017 in 26. 9. 2017 v predsodnem postopku zavrnjena. Na podlagi mnenj IK1 in IK2 je ugotovljeno, da je pri tožniku zaradi neopredeljenega vnetja kože in luskavice potrebno nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato ostaja invalid II. kategorije zaradi posledic bolezni od 23. 6. 2014 dalje. Tedaj mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije zaradi usposobitve za drug poklic ali delo, pri katerem ne bo izpostavljen snovem, na katere je alergičen oz., mu povzročajo iritativno reakcijo na kožo (tekoča mila, detergenti, kobalt, vse vrste moke v prašnem in predelanem stanju) z ustrezno zaščito za roke in dihala v polnem delovnem času.

6. Tožnik se je na podlagi pravice do poklicne rehabilitacije, pravnomočno priznane z odločbo z dne 28. 1. 2015 uspešno usposobil za poklic varnostnika, vendar se je kasneje izkazalo, da zanj ni zmožen, saj ni sposoben rokovanja z orožjem. Podrobne utemeljitve iz 11. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče ne navaja znova.

Materialno pravna podlaga za rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za rešitev predmetne zadeve je podana v relevantnih določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju² (ZPIZ-2). Ker gre za spor o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja, je potrebno primarno izhajati iz 126. člena v zvezi s 93. členom ZPIZ-2. Če se že ugotovljena II. ali III. kategorija invalidnosti poslabša ali nastane nov primer invalidnosti, zavarovanec pridobi nove pravice iz invalidskega zavarovanja, če na dan nastanka spremembe ali poslabšanja izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe (1. odst. 93. člena ZPIZ-2). Ker na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, v primeru sprememb v invalidnosti pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (2. odst. 126. člena ZPIZ-2).

Pri odločanju o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti, torej II. ali III. kategorije invalidnosti je potrebno ločiti med vsebinskimi pravicami, med katere sodijo pravica do poklicne rehabilitacije (členi 70-80), pravica do premestitve (81. člen) in pravica do dela s krajšim delovnim časom, najmanj štiri ure dnevno (82. člen) ter ustreznimi denarnimi dajatvami (začasno nadomestilo; pravica do nadomestila za invalidnost; pravica do delnega nadomestila).

Navedenih določb ZPIZ-2 sodišče prve stopnje, kljub poslabšanju že ugotovljene II. kategorije invalidnosti ni uporabilo. Odredilo je le, da o pravici in odmeri nadomestila za invalidnost, torej denarni dajatvi odloči toženi zavod, ne da bi glede na izkazano poslabšanje II. kategorije invalidnosti zaradi potrebne dodatne omejitve pri delu, odločilo o pripadajoči vsebinski pravici.

K zavrnilnemu delu te sodne odločbe

8. Na podlagi sodno izvedenskih mnenj specialista dermatologa (list. 21 - 26) in specialistke medicine dela, prometa in športa (list. 37- 57), ki ju je povzelo in dokazno pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjen. Z razpoložljivo listinsko medicinsko dokumentacijo in izvidi osebnega pregleda ni izkazanih takšnih sprememb v psihosomatskem funkcijskem statusu tožnika, da bi bila pri njem podana popolna izguba delazmožnosti za organizirano pridobitno delo. Ker ni izkazano dejansko stanje iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, pritožba zoper IV. točko izreka izpodbijane sodbe ne more biti uspešna.

9. Enako velja za pritožbo zoper sodbo o odpravljenih zavrnilnih upravnih odločbah. Čeprav je sodba v tem delu pomanjkljivo obrazložena, saj za odpravo nezakonitih upravnih odločb ni navedene niti pravne podlage, ki jo predstavlja 2. odstavek 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih³ (ZDSS-1), pritožbeno sodišče s to dodatno utemeljitvijo potrjuje I. točko izreka izpodbijane sodbe. Izpodbijano sodbo potrjuje tudi v delu predvidenega kontrolnega pregleda februarja 2019 (III. tč. izreka) in odredbo, da o pravici in odmeri nadomestila za invalidnost v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe, odloči tožena stranka (IV. tč. izreka), saj ta del sodbe pritožba posebej niti ne prereka.

K ugoditvenemu delu te sodne odločbe

10. Povsem utemeljena pa je tožnikova pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe. Ne sicer zaradi nepriznane poklicne rehabilitacije, v kolikor bo po mnenju sodne izvedenke o njej potrebno odločati v novem upravnem postopku, temveč zato, ker ob ugotovljenem poslabšanju zdravstvenega stanja ter dodatni omejitvi "brez dela z orožjem", o pripadajoči novi pravici iz invalidskega zavarovanja sploh ni odločeno. Materialno pravo, ki bi moralo biti, ni uporabljeno. Čeprav je pri tožniku še vedno podana II. kategorija invalidnosti z stvarnimi omejitvami, nova dodatna omejitev dejansko pomeni poslabšanje invalidnosti (v okviru iste kategorije), kar samo po sebi narekuje priznanje nove vsebinske pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izpodbijani del sodbe v II. točki izreka nima odločitve o novi pravici iz invalidskega zavarovanja, čeprav bi jo moral imeti. Ta del izreka je oblikovan tako, da se z njim dopolnjuje odločba z dne 15. 12. 2014, ki je med listinami sodnega in upravnega spisa ni mogoče niti zaslediti. Tudi če bi upravna odločba z navedenim datumom obstajala, bi način odločitve, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, pomenil poseg v pravnomočen posamični upravni akt. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti z dodatno stvarno omejitvijo "brez dela z orožjem" ni mogoče priznavati na način, kot je izrečeno v II. točki izpodbijane sodbe. Takšen izrek sodbe ni razumljiv, ni popoln niti določen, kar samo po sebi pomeni kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je potrebno sodbo v tem obsegu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovljeno procesno kršitev, ki je posledica pomanjkljive odločitve v dejanskem in materialnem pogledu, bo v okoliščinah konkretnega primera zaradi načela neposrednosti pri ocenjevanju že izvedenih dokazov ter ekonomičnosti in smotrnosti postopka, najučinkoviteje lahko odpravilo prvostopenjsko sodišče.

11. Zaradi predhodne odločitve je potrebno razveljaviti tudi stroškovni izrek prvostopenjske sodbe. Nenazadnje je tudi v tem delu podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, v kolikor je zapisano (v 16. točki obrazložitve), da je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel v celoti, nato pa ocenjeno, da je uspel le s 35 % zahtevka.

Odločitev pritožbenega sodišča

12. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno razsoditi, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

Pritožbo zoper I., III., IV. in V. točko izreka prvostopenjske sodbe je na podlagi 353. člena ZPP potrebno kot neutemeljeno zavrniti in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V preostalem je potrebno pritožbi tožnika zoper II. in VI. točko izreka sodbe ugoditi. Sodbo v tem obsegu je potrebno na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje v skladu z materialno in procesno pravnimi usmeritvami iz te sodne odločbe. Po odpravi zavrnilnih upravnih odločb bo sodišče ob ugotovljenem poslabšanju II. kategorije invalidnosti ter potrebni dodatni stvarni omejitvi pri delu ob uporabi relevantnih določb ZPIZ-2 odločilo o vrsti in datumu pripadajoče nove pravice na temelju preostale delovne zmožnosti.

13. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o stroških postopka, vključno o priglašenih stroških pritožbe, ki so v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP, pridržani za končno sodno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep (I. točka izreka te sodne odločbe) je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odst. 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1276/2004
• VDS Sodba Psp 80/2000
• VDS Sodba Psp 229/95