VDSS Sodba Psp 2/2017

Jedro

Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij je v 17. členu določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Pravilnik oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje s popravnim sklepom.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 142,80 EUR v 15-ih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 10. 5. 2016 v 1. točki izreka, v 2. točki izreka odločbe št. ... z dne 16. 12. 2015 pa besedilo "pri čemer v tem letu višina štipendije znaša 240,00 EUR mesečno" nadomestilo z besedilom "pri čemer v tem letu višina štipendije od 14. 9. 2015 do 21. 9. 2015 znaša 240,00 EUR, od 11. 9. 2015 dalje pa 320,00 EUR mesečno" (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku izplača že zapadle neizplačane zneske Zoisove štipendije in povrne 114,24 EUR stroškov postopka, v primeru zamude oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe datum "11. 9. 2015" nadomestilo z datumom "22. 9. 2015."

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oziroma podredno tako, da je tožnik za šolsko leto 2015/2016 upravičen do dodatka za bivanje od 1. 10. 2015 dalje.

Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izhaja, da je tožniku dodatek za bivanje priznan od 22. 9. 2015 dalje, medtem ko iz izreka izhaja, da od 14. 9. 2015 do 21. 9. 2015 znaša 240,00 EUR, od 11. 9. 2015 dalje pa 320,00 EUR.

Sodišče zmotno tolmači, da Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij za priznanje dodatka za bivanje določa dodatni pogoj. Pravilnik zgolj pojasnjuje, oziroma podrobneje opredeljuje zakonski pogoj prijave začasnega prebivališča. Že iz določb zakona izhaja, da se štipendije dodelijo za izobraževanje na določenem izobraževalnem programu od dodelitve do izteka programa. Ker se štipendijo dodeli s prvim dnem šolskega oziroma študijskega leta, mora štipendist na ta dan izpolnjevati vse zakonske pogoje za dodelitev štipendije in dodatkov. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do situacije, ko bi bili štipendisti do dodatka za bivanje upravičeni tudi, če bi začasno prebivališče prijavili šele več mesecev po začetku šolskega leta, kar nasprotuje namenu dodatka za bivanje.

Dodelitev obravnavanega dodatka je možna le v začetku šolskega leta, ne pa med letom. 93. člen ZŠtip-1 medletne spremembe določa taksativno. Dodatek za bivanje je med šolskim letom po 6. odstavku 18. člena ZŠtip-1 mogoče zgolj odvzeti, če štipendist preneha izpolnjevati pogoje za njegovo prejemanje, ni pa določeno, da se dodeli med šolskim letom, kot za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Podredno opozarja, da se po 93. členu ZŠtip-1 medletne spremembe upošteva s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, kar v konkretnem primeru pomeni od 1. 10. 2015 dalje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik soglaša z izpodbijano sodbo, predlaga njeno potrditev in povrnitev stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane ugoditvene sodbe. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku¹ , na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Podana ni niti zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj izpodbijane sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Pritožba sicer pravilno opozarja, da je bil tožniku dodatek za bivanje v izreku sodbe priznan od 11. 9. 2015 dalje, iz obrazložitve pa izhaja, da od 22. 9. 2015 dalje. Vendar navedena pomanjkljivost ne predstavlja kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za očitno pisno pomoto v številki oziroma datumu, ki jo je sodišče prve stopnje že saniralo s pravnomočnim sklepom o popravi pomote,² tako da je napačen datum 11. 9. 2015 v izreku sodbe popravilo s pravilnim datumom 22. 9. 2015.

6. V tej zadevi je sporen dodatek k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. Predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov z dne 16. 12. 2015 in 10. 5. 2016 glede višine dodeljene Zoisove štipendije za izobraževanje po programu gimnazije A. v B. (Avstrija) od 14. 9. 2015 do zaključka izobraževalnega programa, ki za šolsko leto 2015/2016 znaša 240,00 EUR mesečno. Tožniku je torej bila dodeljena Zoisova štipendija, vendar brez dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. Ker se je šolsko leto začelo 14. 9. 2015, začasno prebivališče v B. (Avstrija) pa je prijavil 22. 9. 2015, naj bi zaradi prepozne prijave začasnega prebivališča v kraju izobraževanja izgubil pravico do obravnavanega dodatka k štipendiji.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju³ . Po 1. odstavku v zvezi s 3. odstavkom 18. člena ZŠtip-1 je do dodatka za bivanje v višini 80,00 EUR mesečno upravičen študent, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, in če strošek najema znaša najmanj 65,00 EUR mesečno, štipendist pa ni lastnik ali solastnik nepremičnine.

Na podlagi pooblastila iz 24. in 26. člena ZŠtip-1 je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij⁴ , ki bi kot podzakonski akt skladno z zakonskim pooblastilom lahko uredil le natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov ter natančnejši izračun povprečne ocene in uvrstitve med najboljših 5 % študentov v generacij. V 17. členu pa je Pravilnik določil, da štipendistu dodatek za bivanje pripada, če ima med drugim od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.⁵

Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se tudi na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča v primerljivi zadevi,⁶ povsem pravilno razlogovalo, da Pravilnik kot podzakonski predpis s tem, ko priznanje obravnavanega dodatka veže na prijavljenost začasnega prebivališča izven kraja stalnega prebivališča na prvi šolski dan, določa dodatni pogoj, ki je lahko le predmet zakonskega urejanja. 17. člen Pravilnika v bistvu oži pravico do dodatka za bivanje k Zoisovi štipendiji, kot jo na zakonski ravni ureja ZŠtip-1. ZŠtip-1 za dodelitev obravnavanega dodatka določa le pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v kraju izobraževanja, ne pa, da mora biti prijavljeno na prvi šolski dan. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo t. i. inštitut exceptio illegalis, odklonilo uporabo nezakonitega 17. člena Pravilnika in odločilo neposredno na podlagi ZŠtip-1, tako da je do dodatka k štipendiji ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev upravičen tudi študent, ki začasno prebivališče v kraju izobraževanja ne prijavi prav na prvi šolski dan, temveč kasneje, in sicer od dneva prijavljenosti dalje. Toženčevo drugačno materialno pravno stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, je zmotno in zato nesprejemljivo. Sklicevanje na 93. člen ZŠtip-1 je brezpredmetno, ker ureja spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, med njimi pa le okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje. Za obravnavani primer zato ta določba ZŠtip-1 ni uporabljiva.

8. Zaradi predhodno navedenega je sodišče prve stopnje utemeljeno delno odpravilo izpodbijano dokončno odločbo, prvostopenjsko pa spremenilo tako, da je tožnik do dodatka za bivanje upravičen od 22. 9. 2015 dalje. Iz istih materialno pravnih razlogov je bilo potrebno na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje s popravnim sklepom.

9. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo ob uporabi 165. člena ZPP potrebno odločiti še, da je toženec dolžan tožniku povrniti 142,20 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Navedeni znesek je odmerjen ob uporabi Odvetniške tarife⁷ in zajema 250 točk za odgovor na pritožbo, tako kot jih je tožnik priglasil, in 2 % oziroma 2,29 EUR materialnih stroškov. Skupaj z 22 % DDV znašajo priznani stroški 142,80 EUR. Višje priglašeni materialni stroški po 3. odstavku 11. člena OT niso utemeljeni.

-------------------------------
¹ ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Po 328. členu ZPP lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
³ ZŠtip-1; Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 35/2014 s spremembami - v nadaljevanju: Pravilnik.
⁵ Prijavo prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb; Ur. l. RS, št. 59/2006- uradno prečiščeno besedilo s spremembami), vendar le za območje Republike Slovenije.
⁶ Psp 446/2105.
⁷ OT; Ur. l. RS, št. 2/2015.

Datum zadnje spremembe:

17.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 234/2014
• VDSS sodba Psp 79/2014
• VDSS Sodba Psp 94/2021