<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 19/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.19.2017
Evidenčna številka:VDS00000613
Datum odločbe:09.03.2017
Senat:Nada Perič Vlaj (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Jože Cepec
Področje:INVALIDI
Institut:invalidska pokojnina - ponovna odmera - odločba Ustavnega sodišča

Jedro

Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-392/98, kakor tudi določba 183. člena ZPIZ-2, ne dajeta pravne podlage za priznanje na novo odmerjene invalidske pokojnine že od 11. 11. 1996 oziroma, da bi odločba, s katero je na novo odmerjena invalidska pokojnina lahko učinkovala že od priznane pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 5. 2016 in št. ... z dne 16. 2. 2016 ter da mu je tožena stranka dolžna obračunati in izplačati razliko med že izplačano in ponovno odmerjeno pokojnino po odločbi št. ... z dne 24. 6. 2015 od 11. 11. 1996 dalje do 31. 5. 2015 v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodbe, pod izvršbo ter mu povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obenem je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava. Kronološko opisuje potek posameznih pravnih dejanj v obravnavani zadevi. Navaja, da se v Sloveniji s plačanimi prispevki za socialno varnost zagotavljajo pravice iz socialnega zavarovanja. Gre za tako imenovano medgeneracijsko pogodbo, ko aktivni zavarovanci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov zagotavljajo sredstva za izplačevanje pravic iz socialnega zavarovanja. Nadalje opisuje pravno ureditev in delovanje socialnega sistema pri nas. Poudarja, da pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov po podatkih iz matične evidence in so sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkov. V tej zadevi je tožnik zahteval odpravo spornih odločb toženca iz razloga, ker nista upoštevali predhodno navedenih temeljnih načel in predpostavk pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Meni, da mu niso bile v celoti priznane pravice na podlagi plačila prispevkov, ki bi bile sorazmerne vplačanim prispevkom za celotno obdobje statusa upokojenca, to je od 11. 11. 1996 dalje, temveč zgolj za obdobje od 1. 6. 2015 dalje. To pomeni odstop od gornjega načela in diskriminacijo tožnika v kritičnem obdobju, ki na tak način ni enak pred zakonom v odnosu do ostalih zavezancev, katerih pravice izhajajo izključno iz vplačanih prispevkov. Tožena stranka se je v postopku sklicevala na učinkovanje ustavnih odločb opr. št. U-I-326/98 in U-I-239/14-10, ki naj bi veljale od dneva zahteve oziroma dneva izdaje odločbe po uradni dolžnosti. Tožena stranka sicer navaja, da tožnik ni upravičen do razlike pokojnine od upokojitve dalje iz razloga, ker v letu 2008 oziroma 2009 ni zahteval revizije odločbe. Po njegovem to ne drži in tudi nobenega takega dokaza v njegovem spisu pri tožencu ni. Dejstvo je, da tožnik do javno objavljenega obvestila po sprejetju druge od navedenih ustavnih odločb v letu 2015, dejansko sploh ni vedel, da v njegovi odmerni odločbi niso upoštevana vplačila, plačana iz naslova obveznega nakupa, tako imenovanih internih delnic. Nakup internih delnic se je izvajal obligatorno, mimo volje tožnika, na podlagi Zakona o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev med delom (Ur. l. SFRJ, št. 37/90). Iz tega dela plače, ki je bil namenjen internim delnicam, so bili plačani vsi prispevki in zato je vse do že navedenega obvestila smatral, da je njegova odmerna odločba zakonita. Prav zato meni, da bi mu morala biti pokojnina ponovno odmerjena in poračunana za ves čas, za katerega je bil prikrajšan, to je od upokojitve dalje. Meni, da kakšne so bile možnosti in nemožnosti procesiranja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) ter urejena s podatki v matični evidenci, na samo vsebino pravice ne vpliva. Vztraja pri svojih navedbah, da ni pravilno postopanje tožene stranke, in da so mu tudi glede vsebine z ustavo zagotovljene pravice. Sklicuje se na učinkovanje ustavne odločbe, ki rešuje zgolj procesne zagate in le s procesnega vidika odpravlja neenakosti med upravičenci, medtem ko je vsebinska pravica odvisna od okoliščine s strani vsakega posameznega upravičenca in je tudi iz obrazložitev ustavne odločbe razumeti, da učinkovanje velja za vmesne procesne in ne vsebinske ovire. V tem postopku bi lahko obstajala le dilema, ali ponovna odmera ali izplačilo razlike pokojnine od upokojitve dalje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje:

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 9. 5. 2016, s katero je pritožbi vloženi zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 16. 2. 2016 delno ugodil in citirano prvostopno odločbo z dne 16. 2. 2016 odpravil in odločil, da se tožniku invalidska pokojnina ponovno odmeri tudi za čas od 1. 6. 2015 do 30. 6. 2015 v znesku 1.757,25 EUR na mesec in da se že izplačani znesek pokojnine za čas od 1. 6. 2015 do 30. 6. 2015 poračuna. V postopku reševanja pritožbe je toženec ugotovil, da je tožnik dne 15. 5. 2015 sam vložil zahtevo za ponovno odmero pokojnine. Pred tem pa mu je po uradni dolžnosti z odločbo št. ... z dne 24. 6. 2015 invalidsko pokojnino ponovno odmeril od 1. 7. 2015 v višini 1.757,25 EUR in odločil, da se odločba št. ... z dne 21. 11. 1996 razveljavi. S citirano dokončno odločbo z dne 9. 5. 2016 je zahtevo za poračun in izplačilo razlike v pokojnini od 11. 11. 1996 do 31. 5. 2015 zavrnil.

To pa je v konkretnem primeru tudi sporno, in sicer, ali je tožnik do višje invalidske pokojnine upravičen vse od upokojitve od 11. 11. 1996 dalje. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje je med pravdnima strankama sporno pravno vprašanje glede pravno pravilne uporabe odločb Ustavnega sodišča št. U-I-392/98 in št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 (Ur. l. RS, št. 30/2015).

6. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je bila tožniku s pravnomočno odločbo št. ... z dne 21. 11. 1996 priznana ter odmerjena invalidska pokojnina od 11. 11. 1996 dalje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ/92). Pri odmeri invalidske pokojnine pa niso bili upoštevani zneski, vplačani za nakup delnic za notranji odkup.

7. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni urejal posebnega izrednega pravnega sredstva, kot ga je urejal ZPIZ/92 in ponovno ZPIZ-2 v določbi 183. člena. Zato v primerih, ko je bilo o pravici do pokojnine dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98, ni bilo mogoče zahtevati ponovne odmere pokojnine in odpravo morebitnih prikrajšanj, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92. Z odločbo št. U-I-392/98 je namreč Ustavno sodišče RS odločilo, da je 4. alineja 46. člena ZPIZ/92 v delu, ki kljub plačanim prispevkom za obvezno pokojninsko zavarovanje ni dovoljevala upoštevanja plač, ki so bile izplačane iz naslova delnic za notranji odkup v pokojninsko osnovo, protiustavna. Zavarovanci, pri katerih so v času veljavnosti ZPIZ-1 nastale okoliščine (v obravnavanem primeru je to odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-392/98), ki bi lahko v času veljavnosti ZPIZ/92 ali v času veljavnosti ZPIZ-2 omogočile uporabo navedenih izrednih pravnih sredstev, v neenakem položaju z drugimi zavarovanci. Tem zavarovancem ni bila dana možnost doseči ponovno odločanje o njihovi dokončni in pravnomočno priznani in odmerjeni pravici z uporabo posebnega izrednega pravnega sredstva. Ker po stališču Ustavnega sodišča RS za njihovo neenako obravnavanje ni razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, je ugotovilo, da je ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS.

8. Ustavno sodišče RS pa ni zgolj ugotovilo neskladnosti ZPIZ-1, ampak je naložilo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da mora v roku 60 dni po objavi te odločbe v uradnem listu, ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopku revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92. Hkrati je tožencu naložilo, da mora odločbo o ponovni odmeri pokojnine izdati v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine (1. do 4. točka izreka). Pri tem je odločilo tudi, od kdaj takšna odločba v posameznih primerih oziroma pravnih situacijah, učinkuje. Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.

9. Upoštevaje navedeno ustavno odločbo, je tožena stranka v konkretni zadevi, glede na to, da je tožnik zahtevo za ponovno odmero invalidske pokojnine vložil 15. 5. 2015, ponovno odmeril invalidsko pokojnino, ko je ugotovil, da je tožnik prejel tudi del plače, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup, za čas od 1. 6. 2015 dalje.

10. Bistveno za odločitev v sporni zadevi je, da je citirano odločbo Ustavnega sodišča RS sodišče prve stopnje pravilno razlagalo in uporabilo in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Da odločba o novi odmeri lahko učinkuje le za naprej, jasno izhaja iz obrazložitev ustavne odločbe. Kot ugotavlja Ustavno sodišče RS je bilo ponovno odmero pokojnine možno doseči v postopku s posebnim izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ/92. Tudi veljavni ZPIZ-2 omogoča razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe v 183. členu. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče tudi uporabilo to določbo 183. člena ZPIZ-2. V vsebino navedene določbe je poseglo le v toliko, da ni odločilen čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, saj je v drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen rok 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta in da torej v tem roku po tej določbi lahko uveljavlja razveljavitev ali spremembo odločbe. Ravno ta poseg v zvezi z 10 letnim rokom, velja za tožnika in predstavlja zanj pozitivni odstop od siceršnje možnosti uveljavljanja razveljavitve odločbe po 183. členu ZPIZ-2 glede na to, da gre za odločbo z dne 21. 11. 1996. Sicer pa se je Ustavno sodišče RS v celoti sklicevalo na tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2, ki učinke izdane odločbe veže bodisi na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti.

11. Glede obširnih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na naravo pravic iz pokojninskega zavarovanja, na plačilo prispevkov in nato, da pravice iz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanec na podlagi plačila prispevkov in so sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom in smiselno uveljavljanje novo odmerjene invalidske pokojnine vse od upokojitve dalje, to je od 11. 11. 1996, ker pri izračunu ni bil upoštevan del plače, ki je bil namenjen za nakup delnic, skladno z vsem obrazloženim tudi po stališču pritožbenega sodišča citirana odločba Ustavnega sodišča RS, kakor tudi določba 183. člena ZPIZ-2, ne dajeta nobene pravne podlage za priznanje na novo odmerjene invalidske pokojnine že od 11. 11. 1996 oziroma, da bi odločba, s katero je na novo odmerjena invalidska pokojnina lahko učinkovala že od priznane pravice do invalidske pokojnine. Sicer pa novo odmerjena invalidska pokojnina temelji na sorazmernem delu vplačanih prispevkov, ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti, zato za vračilo prispevkov za sporno obdobje ni nikakršne podlage.

12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 183, 183/1, 183/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5ODEz