VDSS Sodba Psp 9/2017

Jedro

Tožnik ni sočasno izpolnjeval pogojev za invalidsko, starostno oziroma predčasno pokojnino, saj na dan nastanka invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2 v tem primeru ni mogoče uporabiti in se uporabi prvi odstavek 109. člena ZPIZ-2, po katerem ima zavarovanec ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja pravico, da uživa le eno od njih po lastni izbiri. Kako se bo tožnik odločil, bo verjetno odvisno, ko mu bo znana višina ene in druge pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 225,60 EUR v roku 8 dni od prejema te sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 12. 2013 in št. ... z dne 21. 5. 2014 (I. točka izreka), tožečo stranko razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013 dalje ter zadevo vrnilo toženi stranki v nadaljnjo postopanje zaradi izbirne pravice tožeče stranke (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti (III. točka izreka) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh od prejema te odločbe plačati tožeči stranki 372,50 EUR stroškov (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in IV. točka izreka se pritožuje tožena stranka, saj meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in sicer četrti odstavek 109. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2), ki določa, da lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti, uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine. Tožnik je že uživalec starostne pokojnine od 27. 7. 2016 dalje in je bil do vključno 26. 7. 2016 prijavljen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik na dan nastanka invalidnosti 4. 11. 2013 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ter tako tožnik upoštevaje četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2 ne more opraviti izbire med pravico do invalidske pokojnine in pravico do starostne pokojnine, ker na dan nastanka invalidnosti, to je 4. 11. 2013 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pritožba meni, da iz citirane določbe izhaja, da je potrebno tako pogoje za invalidsko pokojnino kot tudi pogoje za starostno pokojnino izpolniti na dan nastanka invalidnosti, v kolikor zavarovanec na ta dan izpolnjuje tako ene kot druge pogoje, lahko opravi izbiro med obema vrstama pokojnin.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem graja stališče tožene stranke, da tožnik nima pravice do izbire med starostno in invalidsko pokojnino. Tožnik bo pravico do izbire pridobil, ko bo postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna. Tožnik pogoje za starostno pokojnino sedaj izpolnjuje in jih bo tudi na dan pravnomočnosti sodbe tako, da stališče tožene stranke pravno ni sprejemljivo. Tožnik je bil od 4. 11. 2013 prijavljen kot brezposelna oseba na Zavodu RS za zaposlovanje, ker za delo ni bil več zmožen, kar mu omogoča izbiro med invalidsko in starostno pokojnino. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom, upoštevajoč prvi odstavek 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 21. 5. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 24. 12. 2013. S slednjo se je tožnik razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu je priznala pravica do premestitve do premestitve na drugo delo: zmožen za delo, pri katerem ročno dviguje in premešča bremena do 10 kg, brez dela na nezavarovani višini in lestvi, s polnim delovnim časom od 4. 11. 2013 dalje.

7. Prvostopenjsko sodišče je v okviru sodnega postopka ugotovilo, da navedeni odločitvi toženi stranki nista pravilni in zakoniti, saj je pri tožniku od 4. 11. 2013 dalje podana II. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni. Za drugo delo ni zmožen s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ki pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let. Prvostopenjsko sodišče je upoštevaje določbe 2. alineje 41. člena ZPIZ-2 tožniku na podlagi ugotovljene II. kategorije invalidnosti priznalo tudi pravico do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013 dalje. Hkrati pa je odločilo, da se zadeva vrne toženi stranki v nadaljnjo postopanje zaradi izbirne pravice tožeče stranke med starostno in invalidsko pokojnino.

8. Tožena stranka meni, da tožnik nima možnosti izbirne pravice, da bi lahko uveljavljal ali invalidsko ali starostno pokojnino, saj mu to onemogoča četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2.

9. Takšno pravno naziranje tožene stranke je napačno. Izhajati je potrebno iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-2, ki omogoča zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice po dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, da lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon ne določa drugače. Navedeno določilo pomeni, da lahko zavarovanec, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do ene ali več pokojnin uživa le tisto, katero je izbral. To pomeni, da lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje najprej za starostno pokojnino, zaradi samih postopkov (upravnih in sodnih), nato še pogoje do invalidske pokojnine opravi izbiro, katero od teh dveh pokojnin bo užival. To ne omejuje četrti odstavek 109. člena. Ta določa, da ne glede na prej navedeno določbo prvega odstavka lahko zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno pokojnino oziroma predčasno pokojnino, do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne oziroma predčasne pokojnine. Navedeno pomeni, da tisti zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolni pogoje za invalidsko pokojnino, sočasno pa tudi pogoje za starostno oziroma predčasno pokojnino ima pravico, da opravi izbiro do ene izmed pokojnin in sicer je ta izbirna pravica časovno omejena in traja do pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti.

10. V danem primeru, kakor pravilno navaja tožena stranka tožnik ni sočasno izpolnjeval pogojev za invalidsko oziroma starostno oziroma predčasno pokojnino, saj na dan nastanka invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2 v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti in se uporabi prvi odstavek 109. člena ZPIZ-2, po katerem ima zavarovanec ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja pravico, da uživa le eno od njih po lastni izbiri. Kako se bo tožnik odločil, bo verjetno odvisno, ko mu bo znana višina ene in druge pokojnine.

11. Tožena stranka drugih ugovorov v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v bistvu ni podana. Pritožbeno sodišče zato zgolj dodaja, da v celoti sprejema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

12. Tožena stranka, ki v pritožbi ni uspela, je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo tožeče stranke. Stroški so odmerjeni v skladu s sodno prakso in veljavno odvetniško tarifo. Nagrada za postopek znaša 225,60 EUR.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Psp 407/2014
• VDSS Sodba Psp 14/2018
• VDSS Sodba in sklep Psp 106/2019