VDSS Sodba Psp 21/2017
| Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
| ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.21.2017 |
| Evidenčna številka: | VDS00000627 |
| Datum odločbe: | 16.03.2017 |
| Senat: | Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Edo Škrabec (poroč.), Nada Perič Vlaj |
| Področje: | INVALIDI |
| Institut: | invalidska pokojnina - datum pravnomočnosti sodne odločbe - nevednost ali očitna pomota - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku |
Jedro
Tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine tožnika ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 4. 2015 in sicer v II. in III. točki izreka ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu tožene stranke v novo upravno odločanje.
2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da pogoji za spremembo ali razveljavitev odločbe z dne 18. 10. 2004, po določbi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)1 , niso podani. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno tolmačilo, da je za postopanje po določbi 183. člena ZPIZ-2 bistvena ugotovitev, da je bilo dejansko stanje očitno napačno ugotovljeno in da je pomen izraza "očitno" treba razlagati upoštevaje njegov jezikovni pomen, vendar pa je nepravilno zaključilo, da v tožnikovem primeru obstaja možnost očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja in je posledično zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Dejstvo je, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 18. 10. 2004 priznana pravica do invalidske pokojnine od 18. 8. 2004 dalje. Pri odmeri pokojnine je tožena stranka upoštevala podatke o plačah, ki jih je toženi stranki sporočil delodajalec ter tudi podatke o delu preko polnega delovnega časa oziroma o nadurnem delu za leti 1999 in 2003, skladno s takrat veljavnimi predpisi. Odločitev o priznanju in odmeri invalidske pokojnine je postala pravnomočna. Tožnik pa je nato šele 6. 6. 2004 pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni preračun pokojnine z upoštevanjem nadur pri A. in B. S tem v zvezi je tudi predložil dokazila o opravljenem nadurnem delu. Dejstvo je, da je tožnik vedel, da je opravljal nadurno delo. Pri upokojitvi je imel priznano nadurno delo v pokojninsko osnovo in sicer za leti 1999 in 2003. Ostalega nadurnega dela, pa tožnik ni uveljavljal niti zatrjeval. Omenjeno uveljavlja šele v zahtevi z dne 6. 6. 2014. To pa pomeni, da v tem primeru pri odmeri invalidske pokojnine ni prišlo do nobene očitne napake. Skladno z 203. členom takrat veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)2 , so bila v postopku upoštevana vsa dejstva, ki so bila znana toženi stranki. Dejansko stanje je bilo ob uveljavitvi pravice do invalidske pokojnine pravilno ugotovljeno, saj so bili upoštevani podatki, kot so izhajali iz matične evidence zavarovancev, ter razpoložljivi podatki, ki jih je tožnikov delodajalec sporočil toženi stranki v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Posledično je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo. Tožena stranka je bila šele z zahtevo z dne 6. 6. 2014 seznanjena, da je tožnik morebiti opravljal delo preko polnega delovnega časa. Ker ne gre za očitno napako, tožena stranka meni, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
3. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je sodba pravilna in zakonita. Ker tožena stranka v pritožbi uveljavlja povsem zgrešen pravni pogled na stanje stvari, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.
6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 4. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 31. 12. 2014. Tožena stranka je v nadaljevanju omenjeni sklep odpravila ter nato zahtevo za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe Območne enote D. št. ... z dne 18. 10. 2004, zavrnila.
7. V zadevi je sporno, ali obstajajo z zakonom določeni pogoji po določbi 183. člena ZPIZ-2 za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe.
8. ZPIZ-2 v prvem odstavku 183. člena določa, da dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Takšna odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Nova odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe (drugi in tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2).
9. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 18. 10. 2004 priznana pravica do invalidske pokojnine od 18. 8. 2004 dalje. Odmera invalidske pokojnine je bila opravljena po določbah tedaj veljavnega ZPIZ-1. Tožnik pa je nato 6. 6. 2014 pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni preračun pokojnine, s tem da se upoštevajo tudi nadure, ki naj bi jih opravil v obdobju od leta 1971 do 1976 in od leta 1977 do leta 1986. S tem v zvezi je predložil tudi pisno dokumentacijo.
10. Za odločitev v zadevi je bistveno, da je tožena stranka tožniku odmerila invalidsko pokojnino na podlagi podatkov, s katerimi je v času odmere razpolagala. Je pa tožnik še v okviru 10 letnega roka toženi stranki posredoval nove dokaze ter uveljavljal novo odmero pokojnine z upoštevanjem plač iz naslova dela preko polnega delovnega časa. Kot je poudarilo pritožbeno sodišče že v drugih zadevah4 je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le pod pogoji in na način, kot jih določa zakon. Tako ZPIZ-2 v 183. členu ureja tako imenovano nepravo obnovo postopka. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, ki ga ZUP ne pozna in ki omogoča odpravo posledic napak pri odločanju zaradi napačno uporabljenih podatkov ob upokojevanju posameznika oziroma priznavanju drugih pravic5 . Na podlagi omenjene določbe se torej lahko odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Kot je to poudarilo tudi Ustavno sodišče RS6 , lahko napake izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. V zvezi z določbo 183. člena ZPIZ-2 pa nadalje Ustavno sodišče RS pojasnjuje, da gre za ponovno odmero pravice do pokojnine in spremembo pravnomočne odmere za naprej v korist upravičenca zaradi zmotnih ali nepopolnih podatkov o prejemkih, ki bi morali biti upoštevani po določbi ZPIZ-1 za izračun pokojninske osnove.
11. Tudi v sporni zadevi tožena stranka ob odmeri invalidske pokojnine očitno ni razpolagala z vsemi potrebnimi podatki. V takem primeru je najprej potrebno presoditi, ali novo sporočeni podatki vplivajo na pokojninsko osnovo. Če vplivajo, pa to pomeni, da je bila dokončna odločba tožene stranke obremenjena z očitno napako, ki jo je mogoče sanirati za vnaprej in sicer na podlagi 183. člena ZPIZ-2.
12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
4 Psp 447/2016 z dne 19. 1. 2017, Psp 459/2016 z dne 19. 1. 2017.
5 Predlog ZPIZ-2, Poročevalec DZ z dne 19. 10. 2012.
6 Up-195/13-31 z dne 26. 1. 2017.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 04.09.2017
