VDSS Sklep Psp 87/2017
| Sodišče: | Višje delovno in socialno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Oddelek za socialne spore |
| ECLI: | ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.87.2017 |
| Evidenčna številka: | VDS00000630 |
| Datum odločbe: | 02.03.2017 |
| Senat: | Jože Cepec (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Edo Škrabec |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | zavrženje revizije |
Jedro
Glede na to, da je pritožbo mogoče vložiti le zoper sodbo sodišča prve stopnje, zoper sodbo ali sklep sodišča druge stopnje pa revizijo, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 6. 11. 2016, v kateri je tožnik navedel, da jo vlaga zoper sklep opr. št. Psp 428/2016, to je sklep z dne 6. 10. 2016, štelo kot revizijo in jo kot nedovoljeno na podlagi 374. člena ZPP zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik vlogo z dne 6. 11. 2016 vložil sam, ni pa izkazal, da ima pravniški državni izpit.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo zavrglo.
2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve 22., 24., 25., 125. in 127. člena Ustave Republike Slovenije. Navaja, da je univerzitetni diplomirani inženir strojništva in ladjedelništva in je leta 2013 izpolnil pogoje za upokojitev na podlagi 40 let pokojninske dobe in 62 let starosti. Tožena stranka ZPIZ Slovenije mu je odmerila 295,00 EUR pokojnine, zoper takšno odločitev pa je vložil pritožbo. Od takrat dalje je prejel od državnih organov veliko neustavnih, nemoralnih, nesocialnih, nestrokovnih in nesmiselnih sodb ter sklepov. Njegove trditve in dokazi niso bili obrazloženi, kar je osnovna dolžnost sodišč. Iz dokumentov jasno izhaja, da njegove pritožbe sploh niso bile prebrane. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS prevzame njegov primer, ga preuči in pokliče na obravnavo vse udeležence. Skladno s 24. členom Ustave RS je obravnava nujna, saj živi v revščini.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave RS, konkretno določbe 24. člena Ustave RS, drugih kršitev pa pritožba niti ne konkretizira.
5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik dne 6. 11. 2016 pri Višjem delovnem in socialnem sodišču vložil vlogo poimenovano "pritožba zoper sklep Psp 428/2016", ki jo je pritožbeno sodišče v pristojno reševanje odstopilo sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je vlogo z dne 6. 11. 2016 štelo kot revizijo in jo je s sklepom opr. št. III Ps 2071/2014 z dne 28. 12. 2016 zavrglo. Ta sklep je predmet pritožbene presoje.
6. V določbi 333. člena ZPP je določeno, da se zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.
Glede na takšno določbo pomeni, da je pritožbo mogoče vložiti le zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne pa zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zato ima sodba sodišča prve stopnje tudi pravni pouk o možnosti vložitve pritožbe, medtem ko sodba sodišča druge stopnje pravnega pouka nima, ker zoper njo pritožba ni dovoljena.
7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje, v konkretnem primeru zoper sodbo oziroma sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, se skladno z določbo 367. člena ZPP lahko v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa, vloži revizija.
8. Glede na takšno pravno ureditev, ko je pritožbo mogoče vložiti le zoper sodbo sodišča prve stopnje, zoper sodbo ali sklep sodišča druge stopnje pa revizijo, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo z dne 6. 11. 2016, v kateri je tožnik jasno navedel, da jo vlaga zoper sklep opr. št. Psp 428/2016, to je sklep z dne 6. 10. 2016, štelo kot revizijo in jo kot nedovoljeno na podlagi 374. člena ZPP zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik vlogo z dne 6. 11. 2016 vložil sam, ni pa izkazal, da ima pravniški državni izpit.
9. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP sme stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma tudi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vloge z dne 6. 11. 2016 ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP).
10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi 374. člena ZPP tožnikovo vlogo z dne 6. 11. 2011 pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
11. Enako pa bi sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo vlogo z dne 6. 11. 2016 tudi v primeru, če bi jo štelo kot pritožbo, saj kot je že obrazloženo, zoper sodbo ali sklep sodišča druge stopnje, pritožbe ni mogoče vložiti oziroma če je vložena, ni dovoljena.
12. Ker je bila vloga tožnika z dne 6. 11. 2016 že iz formalnih razlogov zavržena, ni nobene podlage za vsebinsko obravnavanje zadeve, za kar se smiselno zavzema pritožba s tem, ko uveljavlja, da primer obravnava Vrhovno sodišče RS in razpiše glavno obravnavo. Zadeva je bila namreč s strani sodišča prve stopnje rešena procesno, ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit oziroma ni vložil izrednega pravnega sredstva po pooblaščencu, ki je odvetnik. Zadeva se obravnava vsebinsko šele, če so izpolnjeni vsi formalni pogoji.
13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 04.09.2017
