VDSS Sodba Pdp 42/2017

Jedro

Iz tožbenih navedb izhaja, da se je tožnik spornega dne poškodoval na delu pri toženi stranki, ko je pri odstranjevanju valovitk na strehi večstanovanjske stavbe zdrsnil in padel z višine več metrov na betonska tla. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 1. odstavka 184. člena takrat veljavnega ZDR, po kateri mora delodajalec delavcu, če mu je povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, škodo povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Ob upoštevanju določbe 131. člena OZ je pravilno zaključilo, da je tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala zaradi nesreče pri delu krivdno odgovorna in da tožnik k njenemu nastanku ni pripomogel.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je toženka

- dolžna tožniku plačati odškodnino v znesku 9.872,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2016 dalje do plačila v roku 15 dni, višji zahtevek za znesek 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2016 dalje do plačila je zavrnilo (točka I izreka);

- za tožnika povrniti stroške postopka v višini 142,80 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... sklic na št. ... v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (točka II izreka);

- dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 306,00 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic na št. ..., v roku 15 dni (točka III izreka).

2. Zoper zamudno sodbo (razen zoper zavrnilni del, za izpodbijanje katerega nima pravnega interesa) se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji, zato je sodišče prve stopnje z njeno izdajo zagrešilo bistveno kršitev postopkovnih določil, zmotno pa je tudi uporabilo materialno pravo. Navaja, da se je pred sodiščem prve stopnje vodil spor pod opr. št. I Pd 1011/2013, v katerem je tožnik uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ta spor se je zaključil s sodbo, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, zato je bil tožnik 5. 5. 2013 zakonito odjavljen iz delovnega razmerja. Tudi v tem sporu je navajal, da se je dne 6. 8. 2012 poškodoval pri delu in da je bil od takrat dalje v bolniškem staležu. Tožena stranka in pri njej zaposleni delavci so delali do 20. 7. 2012, nato pa je bil kolektivni dopust in znova so začeli delati 6. 8. 2012. Tega dne se tožnik na delo ni zglasil in je bil na bolniškem staležu do prenehanja delovnega razmerja 5. 5. 2013. Tožnik v tožbi navaja, da se je poškodoval na delu pri tožniku 16. 7. 2012 na večstanovanjskem objektu. Iz predložene zdravstvene dokumentacije izhaja, da je tožnik po škodnem dogodku prvič poiskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu A. šele 6. 8. 2012. Iz predložene medicinske dokumentacije tudi izhaja, da je prvi dan tožnikove začasne zadržanosti z dela 6. 8. 2012 in da gre za poškodbo izven dela. Tožnikove tožbene navedbe so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil, saj je zatrjeval, da je po škodnem dogodku tj. dne 16. 7. 2012 poiskal zdravniško pomoč. To trditev je povzelo tudi sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve sodbe. Tožnik naj bi z evidenco bolezni od 17. 7. 2012 izkazal svoje navedbe, kar pa ne drži, ker evidence bolezni do 6. 8. 2012 ni.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točko 2. odstavka 339. člena in 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane ne, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor 8. 6. 2016, v postavljenem roku ni odgovorila, zato je ob ugotovitvi, da so izpolnjeni tudi preostali pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP, zakonito izdalo zamudno sodbo. Prvi odstavek 318. člena ZPP namreč določa, da sodišče izda zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni pogoji, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne gre za zahtevek, ki bi nasprotoval prisilnim predpisom ali moralnim pravilom, saj tožnik vtožuje odškodnino zaradi nesreče pri delu, kar je zahtevek, s katerim lahko razpolaga. Pravilna je tudi ugotovitev, da utemeljenost zahtevka izhaja iz tožbenih navedb ter da dejstva, navedena v tožbi, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik in tudi ne s splošno znanimi dejstvi. Tožnik je svoje navedbe dokazoval z zdravstveno dokumentacijo, ki se nahaja v prilogah pod A od A/1-28) in potrdili o upravičeni odsotnosti v prilogah pod A/29.

7. Iz tožbenih navedb in priloženih listin izhaja, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki dne 16. 7. 2012, ko je pri odstranjevanju valovitk na strehi večstanovanjske stavbe zdrsnil in padel z višine več metrov na betonska tla ter utrpel poškodbo desne rame in si poškodoval tetivo rotatorne manšete na tej rami. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 1. odstavka 184. člena takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), po kateri mora delodajalec delavcu, če mu je povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, škodo povrniti po splošnih pravilih civilnega prava.

8. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji) pravilno zaključilo, da je tožena stranka za škodo, ki je tožniku nastala zaradi nesreče pri delu krivdno odgovorna in da tožnik k njenemu nastanku ni pripomogel. Glede na tožbene navedbe in listine, ki jih potrjujejo, je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova odškodnine za nematerialno škodo dosodilo skupen znesek v višini 8.300,00 EUR, in sicer iz naslova duševnih bolečin zaradi pretrpljenega primarnega in sekundarnega strahu 800,00 EUR, za duševne bolečine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 4.500,00 EUR ter zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znesek 3.000,00 EUR, dosodilo pa mu je tudi zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe do plačila.

9. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je skladno z določbo 174. člena OZ upravičen tudi do povračila premoženjske škode, ki mu je nastala zaradi poškodbe pri delu, in sicer stroškov tuje pomoči in nege v višini 1.200,00 EUR ter prevoznih stroškov, ki so mu nastali v zvezi z zdravljenjem v znesku 372,22 EUR, ter zakonskih zamudnih obresti od dneva vložitve tožbe.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da so pritožbene navedbe v nasprotju z dokazi. Tožnik v tožbi ni zatrjeval, da je zdravniško pomoč poiskal istega dne kot se je poškodoval, temveč, da je po škodnem dogodku sprva poiskal zdravniško pomoč pri zdravnici v Zdravstvenem domu A., zato njegove tožbene navedbe niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil. Iz evidence bolezni od 17. 7. 2012, ki se nahaja v prilogah pod A/1, izhaja, da se je pri zdravniku zglasil 6. 8. 2012, ko je povedal, kdaj in na kakšen način se je poškodoval. Iz te evidence izhaja, da se je tožnik poškodoval na delu pred 14 - 17 dnevi, zato ni v nasprotju s tožnikovimi tožbenimi navedbami, da se je škodni dogodek zgodil 16. 7. 2012.

11. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežni meri ugodilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, toženka ker s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožnik pa, ker z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

31.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep Pdp 540/2020
• VDSS sodba Pdp 1592/2014
• VDSS Sodba Pdp 278/2021