VDSS Sodba in sklep Pdp 845/2016

Jedro

ZDR-1 v petem odstavku 200 člena določa, da neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V predmetni zadevi ne gre za delovno mesto javnega uslužbenca v javni upravi in s tem za javni natečaj, ki ga sicer ureja 65. člen ZJU. V konkretnem primeru tudi ni šlo za izbiro direktorja ali strokovnega vodje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nima sodnega varstva v delu, kjer je zahteval, da mora tožena stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev razveljaviti odločitev o izbiri kandidata za delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba". Prav tako ne uživa sodnega varstva tožba tožnika v delu, da mora tožena stranka zaradi izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta izdati obvestilo o izbiri na delovno mesto tožniku in z njim skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnika v tem delu pravilno zavrglo.

Tudi v primeru, če izbrani kandidat nima ustrezne izobrazbe, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo odločilo:

I. Zavrže se tožba v 1. in 2. točki, ki se glasi:

"Tožena stranka mora zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev z dne 11. 9. 2015 razveljaviti odločitev o izbiri kandidata na delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba".

Tožena stranka mora tožeči stranki zaradi izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba" izdati obvestilo o izbiri na delovno mesto in z njim skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi na delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba".

II. Zavrne se tožbeni zahtevek v 3. točki, ki se glasi:

"Tožena stranka mora tožeči stranki zaradi diskriminatorne obravnave in neupravičene neizbire na prosto delovno mesto od dne izdaje obvestila o neizbiri (20. 10. 2015 do 7. 7. 2015) (pravilno: 20. 10. 2015 do 7. 7. 2016) pri mesečnem obračunu plače izplačevati pripadajočo razliko, ki zapade vsakega 12. za pretekli koledarski mesec v višini treh plačilnih razredov ter položajnega dodatka za razpisano delovno mesto ter od bruto zneskov plačati vse pripadajoče davke in prispevke v roku 15 dni, pod izvršbo."

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 577,37 EUR stroškov tega postopka v roku 8 dni od vročitve prepisa sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnik vlaga laično pritožbo zoper sklep in sodbo zaradi, kot navede, napačne uporabe listinskih dokazov, nepopolne uporabe listinskih dokazov in neupoštevanja predhodne sodne prakse na področju odločanja. Navaja, da je s tožbo od tožene stranke zahteval razveljavitev odločitev o izbiri kandidata na delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba", ker edini od prijavljenih osebno izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, tako da zahteva, da tožena stranka izda obvestilo o izbiri in z njim sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto. Tožena stranka je na internetni in na oglasni deski zavoda dne 12. 9. 2015 objavila množico prostih vodstvenih delovnih mest, med katerimi tudi prosto delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba", kjer je kot pogoj zapisala: diplomirana medicinska sestra; dve leti delovnih izkušenj v stroki; strokovno usposabljanje po programu, sposobnost organizirati in voditi delo. Vodstvena mesta so vezana na mandat direktorja zavoda in se zaposlene na ta delovna mesta imenuje za čas mandata direktorja in se jih ob vsakokratni menjavi statusa direktorja na novo razpisuje. Tožnik se je na razpisano delovno mesto prijavil poleg zaposlenega, ki je to delovno mesto predhodno že zasedal. Tožena stranka je kljub temu, da je le tožnik izpolnjeval vse pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta (predvsem izobrazbeni pogoji) na sporno delovno mesto zaposlila delavca, ki vseh pogojev ne izpolnjuje, izključno na podlagi preteklih dobrih izkušenj z njim. Sodišče je sledilo le tistim listinskim dokazom tožene stranke, ki s samo izbiro nimajo neposredne vzročne zveze. Tožena stranka je samovoljno vzela tožniku pravico, kar je v nasprotju z določilom 49. člena Ustave RS in mu onemogočila dostopnost delovnega mesta pod enakimi pogoji. Nesklepčna je tudi trditev tožene stranke, da je izbrani kandidat vesten, skrben, odgovoren in strokoven delavec ter kot tak primeren in ustrezen kandidat za sporno delovno mesto. Izbrani kandidat že vrsto let opušča dela in naloge, ki so sestavni del rednih delovnih zadolžitev. Ne upošteva rokov za sestavo in objavo mesečnih razporedov dela, rokov za podajo letnih ocen delavcev, dopušča kajenje znotraj zdravstvene organizacije, z neenakomernim razporejanjem omogoča zaposlenim neenakomeren zaslužek, kot skrbnik sistema registracije delovnega časa priznava zaposlenim neopravljene delovne ure, je edini glavni medicinski tehnik v zavodu, ki ne opravlja svojega dela v celotnem obsegu, kot ostale glavne medicinske sestre, dopušča nenamensko in strokovno sporno nabavo potrošnega materiala, onemogoča prerazporeditve zaposlenih, ki si želijo zaposlitve na drugih delovnih mestih oziroma imajo za ta delovna mesta že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je na vodilno delovno mesto zaposlila delavca, ki svojega mandata niti ne bo opravil v celoti, saj se bo leto dni pred iztekom mandata upokojil. Tožena stranka je v nasprotju s 24. členom ZDR-1 zlorabila pravico do proste izbire in sklenila pogodbo o zaposlitvi s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev. Tožnik se sklicuje na zadevo pritožbenega sodišča Pdp 184/2011 z dne 25. 3. 2011. Obvestilo o neizbiri št. ... je nesklepčno, nezakonito in ga je potrebno zavreči. Tožnik poudarja, da je sodno varstvo zahteval prvenstveno, ker mu je bila kršena zakonska prepoved diskriminacije, saj je tožena stranka opravila izbiro na podlagi drugih osebnih okoliščin izključno na podlagi dobrih izkušenj z drugim kandidatom, ki je že predhodno opravljal enaka dela na enakem delovnem mestu, zato je bil toženi stranki že poznan kot vesten, skrben, odgovoren in strokoven delavec ter kot tak primeren in ustrezen kandidat za sporno delovno mesto. Tožnik na glavni obravnavi ni nikoli izpostavljal kot vodilni razlog diskriminacije to, da je predhodno zoper toženo stranko že večkrat vlagal pravna sredstva za odpravo delovnih anomalij. Tožnik osporava tudi odločitev sodišča v točki III, kjer je sodišče odločalo o povrnitvi sodnih stroškov toženi stranki, saj je izrek smiselno kontradiktoren in prejudicira nadaljnje postopke, saj naj bi tožnik moral toženi stranki sodne stroške povrniti v roku 8 dni od vročitve prepisa sodbe, medtem ko sodba postane pravnomočna šele 15 dan od vročitve prepisa sodbe. Tožnik sodišču predlaga, da pazi na "prekluzijske roke za plačilo", predvsem ob dejstvu, da se ob napačni uporabi materialnih dokazov sodišča postavlja sklep kot nezakonit in nesklepčen.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Ponovno poudarja, da je v skladu z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1 neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če tak kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodišče v nobenem primeru ne more spremeniti odločitve tožene stranke kot delodajalca. Nemogoče je govoriti o t.i. diskriminaciji. Tožnik tekom sodnega postopka ni navedel ničesar oprijemljivega in dokazljivega v utemeljitev zaključka, da je šlo za diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Tožnik podaja odgovor na pritožbo tožene stranke, da le-ta sama poudarja, da pri izbiri med več kandidati izbere nekoga, ki se ji zdi bolj kompetenten od drugih kandidatov oziroma kandidata, s katerim ima dobre izkušnje skozi odnos ali se ji zdi bolj vreden zaupanja. Tožena stranka je izbrala kandidata mimo objavljenih razpisnih pogojev, delovno mesto mu je dodelila zaradi predvidene upokojitve v bližnji prihodnosti (v naslednjem letu). Tožnik je na naroku dne 7. 7. 2016 tudi jasno izpričal, da je bil namesto pomočnika glavne sestre postavljen zgolj zaradi tega, da bi se ga v zavodu na nek način "utišalo". Tožena stranka dodeljuje vodilna delovna mesta zaposlenim, ki potem teh svojih nalog sploh ne opravljajo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep in sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena in prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka, pridobilo listino izobrazbi izbranega kandidata z dne 11. 7. 2005 ter zaslišalo tožnika in zakonito zastopnico tožene stranke A.A. in pri tem tožnikovo tožbo v delu zavrglo, delno pa je tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači kot odškodnine zaradi diskriminatorne obravnave zavrnilo.

8. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj., ZDR-1) v petem odstavku 200 člena določa, da neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ne gre za delovno mesto javnega uslužbenca v javni upravi in s tem za javni natečaj, ki ga sicer ureja 65. člen Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj., ZJU), pri čemer tako javnemu uslužbencu ni zagotovljeno varstvo pred delovnim sodiščem, pač pa pri komisiji za pritožbe. V konkretnem primeru tudi ni šlo za izbiro direktorja ali strokovnega vodje, kot smiselno uveljavlja tožnik tudi v pritožbi, pač pa za interno objavo delovnega mesta. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik nima sodnega varstva v delu, kjer je zahteval, da mora tožena stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev razveljaviti odločitev o izbiri kandidata za delovno mesto "glavna medicinska sestra, tehnik - strokovni vodja VI (VII/1) - anesteziološka služba". Prav tako ne uživa sodnega varstva tožba tožnika v delu, da mora tožena stranka zaradi izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta izdati obvestilo o izbiri na delovno mesto tožniku in z njim skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Navedena stališča izhajajo iz ustaljene sodne prakse (VDSS sodba in sklep Pdp 896/2013 z dne 16. 1. 2014, Pdp 778/2014 z dne 29. 1. 2015, Pdp 497/2014 z dne 5. 6. 2014), na kar se sklicuje že sodišče prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnika v tem delu pravilno zavrglo.

9. V nadaljevanju je sodišče odločalo o odškodninskem zahtevku tožnika zaradi diskriminatorne obravnave pri izbiri v višini razlike v plači, ki jo je tožnik prejemal in ki bi jo prejemal na razpisanem delovnem mestu. Kot že navedeno, ima neizbrani kandidat po določilih petega odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo zaradi diskriminacije. Pravna podlaga glede prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov je določena v 6. členu ZDR-1, ki sicer določa, da mora delodajalec iskalcu zaposlitve ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanja, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnava in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Ob tem je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija. V primeru prepovedi diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.

10. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je tožena stranka izbrala drugega kandidata iz razloga, ker je tožnik v preteklosti že večkrat vložil tožbo zoper delodajalca, ker je opozarjal na nepravilnosti in podobno, prav tako ne izkazuje diskriminacije navedba v pritožbi, da ga je tožena stranka poskušala "utišati" s tem, da ga je postavila kot pomočnika vodje. Tudi v primeru, če izbrani kandidat nima ustrezne izobrazbe, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije, zato so pritožbeni očitki o neustrezni formalni izobrazbi izbranega kandidata nebistveni. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (VDSS opr. št. Pdp 778/2014 z dne 29. 1. 2015).

11. Sodišče je vpogledalo tudi citirano odločitev v pritožbi v zadevah Pdp 184/2011 z dne 25. 3. 2011, ki pa se na navedeno pravno problematiko ne nanaša, saj v predmetni zadevi ni šlo za neizbranega kandidata, pač pa je sodišče odločilo: "da tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred nižje)". Prav tako se tožnik neutemeljeno sklicuje na zadevo opr. št. Pdp 1114/2015 z dne 7. 4. 2016, ki se nanaša na izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L, ki pa s predmetno zadevo nikakor ne more biti relevantna, saj status sodnika in medicinske sestre v ničemer ni primerljiv.

12. Neupošteven je tudi pritožbeni ugovor kršitve 24. člena ZDR-1, ki sicer določa, da ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj kot že navedeno pravice neizbranega kandidata ureja 5. odstavek 200. člena ZDR-1. Prav tako je neutemeljen pritožbeni ugovor kršitve 49. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadalj., URS), ki ureja svobodo dela in določa, da je zagotovljena svoboda dela, pri čemer vsakdo prosto izbira zaposlitev ter je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Sodišče ne more odločati o izbiri določenega kandidata, saj je delodajalec svoboden pri izbiri kandidata.

13. Tožnik izpodbija tudi odločitev o povrnitvi stroškov postopka, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo stroške postopka na podlagi določil 154. člena ZPP, ki določajo, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in sicer tiste, ki so bili na podlagi 155. člena ZPP potrebni. Tožnik s svojim zahtevkom v celoti ni uspel, zato mora povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 577,37 EUR, v 8 dneh od vročitve prepisa sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pri čemer je dejstvo, da je sodba izvršljiva z dnem pravnomočnosti.

14. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP ter 365. člena ZPP.

15. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 126/2014
• VDSS sodba Pdp 1527/2014
• VDSS sklep Pdp 284/2013