<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 884/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.884.2016
Evidenčna številka:VDS00000496
Datum odločbe:09.03.2017
Senat:Marko Hafner (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Valerija Nahtigal Čurman
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog

Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita tudi v primeru, če tožena stranka spremembe pravilnika ne bi sprejela. Za obstoj organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno le, da je bilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici ukinjeno (in da ukinitev ni bila le navidezna), kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge delavce pomeni obstoj organizacijskega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pritožba utemeljeno uveljavlja, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se na novo glasi:

"I. Zavrne se [tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2015, ki je bila tožeči stranki vročena 8. 7. 2015, nezakonita.

2. Pogodba o zaposlitvi z dne 23. 7. 2015 za delovno mesto referent II v Oddelku A. v Finančno računovodski službi preneha veljati in se ugotovi, da tožeča stranka tudi od 23. 7. 2015 dalje opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas št. ... z dne 28. 12. 2009 v zvezi z aneksom št. ... z dne 11. 10. 2012 na delovnem mestu vodja komerciale.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za obdobje od 23. 7. 2015 dalje obračunati plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas št. ... z dne 28. 12. 2009 v zvezi z aneksom št. ... z dne 11. 10. 2012 na delovnem mestu vodja komerciale, plačati davke in prispevke, ter ji izplačati neto znesek, vse zmanjšano za že izvedena plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati stroške tega postopka po odmeri sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je 8. 7. 2015 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita (I. točka izreka sodbe). Razsodilo je, da pogodba o zaposlitvi z dne 23. 5. 2015 za delovno mesto referent II v oddelku A. v finančno računovodski službi preneha veljati in ugotovilo, da tožnica tudi od 23. 7. 2015 dalje opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 28. 12. 2009 v zvezi z aneksom z dne 11. 10. 2012 na delovnem mestu vodja komerciale (II. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna za tožnico v roku 8 dni za obdobje od 23. 7. 2015 dalje obračunati plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 28. 12. 2009 v zvezi z aneksom z dne 11. 10. 2012 na delovnem mestu vodja komerciale, plačati davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske, vse zmanjšano za že izvedena plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.476,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (pritožbena razloga iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sprememba Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji ni bila sprejeta 1. 7. 2015. Po njenem mnenju je besedno zvezo "dejanski razlog" v drugem odstavku 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) treba razlagati na način, da je delodajalec dolžan v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložiti odpovedni razlog, ni pa ga dolžan tudi pravno kvalificirati. Navaja, da je bil dejanski razlog za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi slaba finančna situacija tožene stranke in ne sprememba sistemizacije delovnih mest. Po njenem mnenju je za odločitev v zadevi bistveno, ali je bila tožena stranka v relevantnem obdobju res prezadolžena in ne, ali je bila 1. 7. 2015 sprejeta sprememba Pravilnika. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je v obrazložitvi odpovedi sklicevala na spremembo Pravilnika. Besedna zveza "spremenjena sistemizacija" se je namreč nanašala na celoten proces sprememb in ne le na Pravilnik. Poleg tega je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da sprememba Pravilnika ni bila sprejeta na dan 1. 7. 2015. Dejstvo, da B.B., C.C., D.D. in E.E. s spremembo Pravilnika niso bili seznanjeni, ne dokazuje, da do spremembe ni prišlo. Uveljavlja, da svojih zaposlenih ni dolžna osebno obveščati o vsakršni spremembi internih aktov. V skladu z določbami ZDR-1 morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino, tožena stranka pa je to obveznost izpolnila. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se tožnica s spremembo Pravilnika ni mogla seznaniti, ker je bila v bolniškem staležu. Tožnica se je namreč v službo vrnila na dan sprejetja spremembe. Ker tožnice na razgovoru 1. 7. 2015 ni bila dolžna seznaniti s spremembo Pravilnika, dejstvo, da tega ni storila, ne dokazuje, da do sprememb ni prišlo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo tožene stranke, v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je ugotovilo pravilno in popolno, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. V tem individualnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 8. 7. 2015. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato je tožbenemu zahtevku ugodilo. Po njegovi presoji namreč tožena stranka ni dokazala, da je spremembo Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v F., z. o. o. (B11; v nadaljevanju Pravilnik) sprejela na dan 1. 7. 2015.

7. Sodišče prve stopnje se je pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo na pravilno pravno podlago, tj. na 1. alinejo prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1). V skladu z navedeno določbo je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca podan v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Na podlagi določbe tretjega odstavka 91. člena ZDR-1, ki med drugim ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, delavec v primeru, da sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva kot v drugih primerih redne odpovedi.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz organizacijskega razloga. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka v odpovedi navedla, da je bila zaradi racionalizacije delovnega procesa in poslovnega sistema ter z namenom doseganja boljših finančnih rezultatov, Komercialna služba združena s Finančno računovodsko službo v Sektor G. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da se je tožena stranka v obrazložitvi odpovedi sklicevala na spremenjeno sistemizacijo delovnih mest ter da je v zvezi s tem navedla, da je ukinila delovno mesto "vodja komerciale", ki ga je do tedaj zasedala tožnica.

9. Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo finančno stanje tožene stranke od leta 2013 naprej slabo (tožena stranka je bila prezadolžena)1 , da je bilo delovno mesto "vodja komerciale", za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno in da se je delo tega delovnega mesta razdelilo med delavca H.H. in I.I.,2 pritožba utemeljeno uveljavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialnopravno zmotna. Sodišče prve stopnje je kot ključni argument za sprejem te odločitve navedlo, da tožena stranka po njegovi presoji ni dokazala, da je spremembo Pravilnika v resnici sprejela na dan 1. 7. 2015. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da to za odločitev v zadevi ni bistveno. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej npr. sodbi opr. št. VIII Ips 224/2012 z dne 18. 12. 2012 in opr. št. VIII Ips 132/2013 z dne 2. 9. 2013) sprememba akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta ne predstavljata nujnega pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita tudi v primeru, da tožena stranka spremembe Pravilnika sploh ne bi sprejela. Za obstoj organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bistveno le, da je bilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v resnici ukinjeno (in da ukinitev ni bila le navidezna), kar je sodišče prve stopnje ugotovilo. Ker ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog ukinjenega delovnega mesta med druge delavce pomeni obstoj organizacijskega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pritožba utemeljeno uveljavlja, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.

10. Sicer pa tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da se v obrazložitvi izpodbijane odpovedi ni sklicevala na spremembo Pravilnika. Pritožbeno sodišče namreč po vpogledu v priloge spisa ugotavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odpovedi (A3) navedla, da je bila v okviru izvajanja t. i. preventivnega prestrukturiranja zadruge spremenjena sistemizacija delovnih mest, v okviru te spremembe pa je bilo ukinjeno delovno mesto "vodja komerciale". Iz obrazložitve odpovedi tako ne izhaja, da je tožena stranka (tudi) formalno spremenila akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje.

11. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ki jo je tožena stranka podala tožnici 8. 7. 2015, vključno z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom, zavrnilo. Dejansko stanje v zvezi s tem je bilo namreč v postopku na prvi stopnji glede vseh odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovljeno, le materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

12. Glede na sprejeto odločitev ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem sporu niso odločilnega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče je zaradi spremembe odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pritožbenem postopku na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP spremenilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji (IV. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela, zato v skladu z določbo 154. člena ZPP sama krije svoje stroške postopka, tožena stranka pa, ker gre v tej zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja, do povrnitve stroškov postopka ni upravičena. Za tovrstne spore namreč peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da delodajalec ne glede na izid postopka krije svoje stroške postopka, razen če delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabi procesne pravice.

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela, vendar na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 Glej 7. in 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.
2 Glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MDgx