VDSS odločba in sklep Pdp 1327/94

Jedro

Odsotnost predstavnika staršev kot člana sveta zavoda ni mogla vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s ZZ pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.

Sodišče prve stopnje je imelo zakonsko podlago za odložitev izdaje odločbe, saj se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih. Upravičeno je lahko šteti, da gre za tako zapletenozadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe.

Odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena Zakona o odvetništvu, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita odločba in sklep sodišča prve stopnje z dne 24.3.1994 in sklep sodišča prve stopnje z dne 6.4.1994.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Celju je z odločbo in sklepom z dne 24.3.1994 zavrnilo zahtevek obeh predlagateljev za razveljavitev sklepa o imenovanju ravnatelja z dne 18.11.1993 in razveljavitev razpisnega postopka po razpisu z dne 2.11.1993, odločilo, da udeleženci nosijo vsak svoje stroške postopka ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. S sklepom z dne 6.4.1994 je sodišče po predsedniku sodišča zavrglo zahtevek predlagateljev A.A. za izločitev sodnice pri odločanju v tej zadevi.

Zoper odločbo in sklep z dne 24.3.1994 in zoper sklep z dne 6. 4. 1994 se pritožujeta predlagatelja. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta prvo pritožbo z dne 20.4.1994 pravočasno vložila oba predlagatelja, drugo pritožbo z dne 28.5.1994 (ki sta jo tako kot prvo podpisala oba predlagatelja), pa je pravočasno vložil le B. B. (ki je odločbo ter sklep prejel 13.5.1994) in ne C.C., ki je odločbo ter sklep prejel že 7.4.1994. V pritožbah navajata, da odvetniški pripravnik D. D.}, ne bi smel opravljati odvetniškega dela samostojno, da sodišče ne bi smelo začeti obravnave znova (zaradi spremenjenega senata), da sodišče ni sprejelo niti enega predloženega dokaza, temveč je na sredini njunih izvajanj, po izvedbi dokazov zaključilo obravnavo, da sodbe ni javno razglasilo, čeprav sta predlagatelja to zahtevala, kar vse predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tudi predsednik sodišča je neutemeljeno zavrgel zahtevek za izločitev predsednice senata, čeprav je vedel, da obravnava še ni zaključena. Predlagatelja ponavljata tudi svoje prejšnje navedbe o nepravilnostih v razpisnem postopku in pri imenovanju ravnatelja.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi z obširnimi pritožbenimi navedbami o kršitvah postopka pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja:

Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo dne 24.3.1994 pravilno začelo znova, saj se je obravnava opravila pred spremenjenim senatom, to pa je v skladu s 3. odst. 315. člena ZPP (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur. l. RS št. 1/91 uporablja kot republiški predpis) razlog, da se obravnava mora začeti znova oz. obratno, bi sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka prav v primeru, če bi obravnavo nadaljevalo (kot štejeta za pravilno predlagatelja) in je ne bi začelo znova.

Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni izvedlo niti enega predloženega dokaza, saj iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je sodišče vpogledalo zbrane listine in priloge, torej med drugimi tudi dokazila, ki sta jih predložila predlagatelja. S tem v zvezi je res, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, kar pa je v presoji sodišča samega. Sodišče samo presoja katere dokaze bo izvedlo, glede na njihovo pomembnost za odločbo in glavno obravnavo konča takrat, ko senat meni, da je zadeva zadosti obravnavana (1. odst. čl. 304 ZPP). Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse za odločitev relevantne dokaze in je pravilno štelo, da je sporna zadeva dovolj pojasnjena za izdajo odločbe. Predlagatelja se sklicujeta tudi na 24. člen ustave Republike Slovenije, ki določa, da se sodbe izrekajo javno, dodatno pa tudi, da izjeme določa zakon - v konkretnem primeru ZPP, ki v 335. členu kot pravilo določa izdajo in razglasitev sodbe, kot izjemo pa, da se sodba ne razglasi v bolj zamotanih zadevah, v katerih sodišče lahko odloži izdajo sodbe za 8 dni od dneva, ko je bila glavna obravnava končana in v primeru iz 2. odst. 304. člena ZPP. Pri odložitvi, izdaje odločbe v bolj zamotanih zadevah torej sodišču ni potrebno izdati odločbe neposredno po končani obravnavi, temveč kasneje, lahko še isti dan, najkasneje pa v 8 dneh. Sodišče samo presodi stopnjo zahtevnosti oz. zamotanosti, ki lahko narekuje odložitev izdaje odločbe. Zato je ob takšni presoji sodišče prve stopnje imelo podlago za odložitev izdaje odločbe, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, pa se je moralo pred odločitvijo posvetovati o več dejanskih in pravnih vprašanjih in je lahko upravičeno šteti, da gre za tako zamotano zadevo, ki opravičuje odložitev izdaje odločbe. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno neposredno po obravnavi izdati in razglasiti odločbe in so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Predlagatelja tudi napačno razlagata določbo 47. člena Zakona o odvetništvu {Ur.l. RS št- 18/93) v zvezi z zastopanjem D.D. na obravnavi dne 14.3.1994. Kot izhaja iz odločbe sodišča prve stopnje ne gre za odvetniškega pripravnika, za katerega bi veljalo določilo 47. člena zakona, temveč za odvetniškega kandidata. Sicer je besedilo 2. odst. 47. člena identično z besedilom 54. člena, ki se nanaša na odvetniškega kandidata in ki določa, da kandidat ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetniškega poklica. Navedeno pa ne pomeni, da odvetniški kandidat ne more samostojno zastopati stranke na obravnavi in pri tem nadomeščati odvetnika. To očitno izhaja tudi iz 55. člena citiranega zakona, ki določa, da odvetniški kandidat lahko nadomešča odvetnika pri vseh opravilih iz 2. člena tega zakona, ne more pa ga nadomeščati pri zastopanju pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Pravilna je tudi odločitev predsednika sodišča o zavrženju zahtevka predlagateljev za izločitev sodnice A. A., saj je bil predlog podan po koncu glavne obravnave, kar v skladu z 2. odst. 73. člena ZPP ni več dopustno. Predlagatelja tudi napačno štejeta, da se obravnava konča šele z razglasitvijo odločbe {čeprav sama v točki 4 prve pritožbe navajata tudi, da je sodnica obravnavo zaključila). V skladu z določbo 1. odst. 304. člena ZPP se namreč obravnava konča po tem, ko senat misli, da je zadeva obravnavana tako, da se lahko izda odločba. Zaključek obravnave naznani predsednik senata, šele nato pa se senat umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odločbo. Iz zapisnika zadnje obravnave v predmetni zadevi izhaja, da je v skladu z navedenim določilom postopalo tudi sodišče prve stopnje, ko je po vpogledu zbranih dokazov zaključilo obravnavo. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zoper odločbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 24.3.1994 zavrnilo tudi pritožbo predlagateljev zoper sklep predsednika sodišča prve stopnje z dne 6.4.1994.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s kršitvami razpisnega postopka in samega imenovanja ravnatelja. 1. odst. 36. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91) določa, da sodno varstvo pri pristojnem sodišču lahko zahteva prijavljeni kandidat, če misli, da je bil kršen z izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Glede na takšen zakonski okvir so relevantne le tiste kršitve postopka, ki so lahko bistveno vplivale na odločitev o izbiri. Pomanjkljivosti v postopku, na katere opozarjata predlagatelja, to očitno niso, kar je sodišče prve stopnje popolno in pravilno obrazložilo, zaradi česar pritožbeno sodišče navedenih razlogov ne ponavlja. Tudi odsotnost predstavnika staršev ni moglo vplivati na zakonitost izbire. Odločitev na svetu je bila namreč sprejeta soglasno, v skladu s 5. odst. 12. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS št. 12/91) pa svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov sveta, torej ne gre za ločevanje med glasovi različnih predstavnikov, ki svet sestavljajo.

Sodišče je tudi pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasnega ukrepa, saj v razpisnem postopku in pri imenovanju ni bilo mogoče zaslediti samovoljnega ravnanja s katerim bi se huje kršila samoupravna pravica delovnih ljudi in ki bi ga bilo potrebno preprečiti ali odvrniti z izdajo začasnega ukrepa, v skladu s 1. odst. 30. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur.l. SFRJ št. 24/74).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi predlagateljev zoper odločbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 24.3.1994 ter sklep z dne 6.4.1994.

Datum zadnje spremembe:

24.10.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 405/2016
• VDSS sodba Pdp 388/2012
• VDSS sklep Pdp 454/2012