VDSS sodba Psp 420/2010

Jedro

Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti III. kategorije, tako da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pravice iz invalidskega zavarovanja bi pridobila le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. do 5. točka izreka) spremeni tako, da glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 13. 6. 2008 in št. ... z dne 8. 4. 2008.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 13. 6. 2008 in št. ... z dne 8. 4. 2008. Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 5. 11. 2007 dalje zaradi bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na svojem delovnem mestu. Tožnici je tudi priznalo pravico do delne invalidske pokojnine od 5. 11. 2007 dalje. Tožencu pa je naložilo, da bo o višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine odločil s posebno odločbo. Nadalje je napotilo tožnico, da se v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe prijavi pri pristojnem zavodu za zaposlovanje (1. do 5. točka izreka). Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pri tožnici ugotovi I. kategorija invalidnosti (6. točka izreka).

Zoper izpodbijano sodbo je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da po 2. odstavku 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl.) zavarovanci iz 20., 21., 23., 24. a, 26., 27., 28. in 34. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti. Status, na podlagi katerega so zavarovanci vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je po 2. in 3. odstavku 66. člena ZPIZ-1 pomemben za obseg pravic iz invalidskega zavarovanja. Vse pravice na podlagi I., II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci iz 13. in 14. člena, ki so zaposleni, torej v delovnem razmerju in zavarovanci iz 22. člena. Gre za brezposelne zavarovance, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in osebe, ki jim Zavod RS za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine. Iz listinske dokumentacije oziroma pregleda skupne pokojninske dobe je razvidno, da je bila tožnica od 16. 8. 2004 do 16. 2. 2009 prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je bila torej zavarovana na podlagi 34. člena ZPIZ-1. Glede na navedeno ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ob nastanku invalidnosti ni bila obvezno zavarovana. Ker je bila na dan nastanka invalidnosti, to je 5. 11. 2007 zavarovana po 34. členu ZPIZ-1 in ker pri njej po izvedenskem mnenju sodnega izvedenca ni mogoče ugotoviti niti I. oziroma II. kategorije invalidnosti, toženec meni, da pri tožnici po 60. členu ZPIZ-1 v zvezi z 2. odstavkom 66. člena ZPIZ-1 ni podana podlaga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca, opr. št. ... z dne 13. 6. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 8. 4. 2008, s katero je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Toženec je v postopku ugotovil, da pri tožnici ni mogoče ugotoviti zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta in da torej pri tožnici invalidnost ni podana.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, s tem, da je za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo tudi izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ugotovilo, da pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca še ni prišlo do izgube delazmožnosti in da torej ni podana I. kategorija invalidnosti. V tem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz pritožbe sicer izhaja, da toženec sodbo izpodbija v celoti, vendar pa iz pritožbenih navedb izhaja, da omenjena odločitev za toženca ni sporna. Prav tako ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 5. 11. 2007 dalje, ter da je svoje delo zmožna opravljati le s krajšim delovnim časom od polnega (s tem, da sodišče prve stopnje v točki 2. izreka ni določilo, kolikšna je časovna omejitev). V zadevi je sporno, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

V 66. členu ZPIZ-1 so določeni splošni pogoji za pridobitev pravic na podlagi invalidnosti. Tako je v 2. odstavku navedenega člena določeno, da zavarovanci med drugim tudi iz 34. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti. V 34. členu ZPIZ-1 je urejena prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje.

Toženec je že na glavni obravnavi dne 1. 4. 2009 navajal, da je tožnica od 16. 8. 2004 dalje prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Toženec je sodišču predložil tudi pregled skupne pokojninske dobe (priloga sodnega spisa B/1), iz katerega je razvidno, da je tožnica od 25. 8. 2004 do 16. 2. 2009 vključena v obvezno zavarovanje s šifro dobe 52, kar pomeni, da gre za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje po 34. členu ZPIZ-1. Tudi iz zaznamkov v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da je tožnica od 16. 8. 2004 zavarovana po podlagi 07, torej je prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje skladno s 34. členom ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje pri razsoji sporne zadeve omenjenega dokaza očitno ni upoštevalo (niti ni naveden v obrazložitvi izpodbijane sodbe), temveč je sodišče ugotovilo, da tožnica ob nastanku invalidnosti ni bila obvezno zavarovana. Glede na navedeni listinski dokaz, do katerega se je lahko opredelila tudi nasprotna stranka, je taka ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Tožnica je bila prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje v času nastanka invalidnosti in v tem primeru skladno z že citiranim 2. odstavkom 66. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 61/2008 z dne 2. 11. 2009 poudarja, da določba 2. odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomeni, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točke 1, 2, 3, 4 in 5) spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 13. 6. 2008 in št. ... z dne 8. 4. 2008.

V sporni zadevi je že sodišče prve stopnje tožnici pojasnilo, da je zadevo presojalo glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Nova dejstva oziroma novi dokazi, kot na primer mnenje o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov, ki ga je izdelal C.K. dne 4. 6. 2009, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu. Nov postopek lahko tožnica začne sama ali preko svojega lečečega zdravnika.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 321/2010
• VDSS sodba Psp 308/2010
• VDSS sodba Psp 382/2012