<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 353/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.353.2010
Evidenčna številka:VDS0005989
Datum odločbe:08.09.2010
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah

Jedro

Zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, se prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2009 in se tožniku prizna starostna pokojnina v višjem znesku.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, v kateri navaja, da je diskriminatorno obravnavan, ker ga zakon ni obravnaval enako kot tiste, ki so se upokojili pred letom 1998. Nadalje navaja, da Republika Hrvaška še do sedaj ni v celoti rešila njegove vloge o dodelitvi starostne pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 – ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik dne 29. 10. 2008 vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine in je bila tožniku s prvostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 13. 11. 2008 priznana pravico do starostne pokojnine v znesku 267,57 EUR na mesec od 2. 11. 2008 dalje. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik dopolnil 62 let starosti in 26 let, 2 meseca in 14 dni pokojninske dobe v Republiki Sloveniji, s čimer z znižanjem starosti po 37. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v zvezi s 399. členom ZPIZ-1 izpolnil pogoje po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navajal, da bi morala biti pri ugotavljanju skupne pokojninske dobe upoštevana tudi pokojninska doba, ki jo je dopolnil v Republiki Hrvaški. Njegovi pritožbi je bilo z odločbo drugostopenjskega organa tožene stranke z dne 14. 4. 2009 delno ugodeno in je bila prvostopenjska odločba odpravljena, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da v skupno pokojninsko dobo ni bila upoštevana zavarovalna doba, prebita v zavarovanju na podlagi delovnega razmerja pri K. G., v trajanju 3 mesecev in 27 dni, zaradi česar je bila starostna pokojnina na novo odmerjena ob upoštevanju le-te in je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 285,20 EUR na mesec od 2. 11. 2008 dalje. V zvezi z neupoštevanjem dobe dopolnjene v Republiki Hrvaški v obdobju od 2. 3. 1980 do 12. 11. 1991 pa je bilo tožniku pojasnjeno, da le-ta pri ugotavljanju skupne pokojninske dobe ni bila upoštevana, glede na to, da je s 1. 2. 1998 začel veljati Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 21/1997) in je bila tožniku odmerjena starostna pokojnina zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Navedena odločba tožene stranke je bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje.

Tožnik se tudi v sodnem postopku ni strinjal, da pri odmeri starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni bila upoštevana pokojninska doba, dopolnjena v Republiki Hrvaški v obdobju od 2. 3. 1980 do 12. 11. 1991.

Pravna podlaga v danem primeru je podana v 187. členu ZPIZ-1, kjer je med drugim določeno, da je pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Nadalje pravno podlago za odločitev predstavlja Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je začel veljati s 1. 2. 1998 in med drugim ureja tudi področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Le-ta v 1. odstavku 22. člena, ki se nanaša na seštevanje zavarovalnih dob, določa, da se v primeru, če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le-ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V koliki meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil. V 3. odstavku istega člena pa je nadalje navedeno, da v kolikor obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec ter države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih predpisih.

Navedeno pomeni, da se zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici. Če torej zavarovanec izpolni pogoje za priznanje pravice do pokojnine le na podlagi slovenske zavarovalne dobe, se prizna in odmeri slovenska pokojnina izključno na podlagi teh zavarovalnih dob (samostojna pokojnina). Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje in česar pritožba tudi ne izpodbija, je bil tožnik v obdobju od 2. 3. 1980 do 12. 11. 1991 zavarovan na območju Republike Hrvaške in so se tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali v blagajno hrvaškega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ni torej sporno, da gre v obdobju od 2. 3. 1980 do 12. 11. 1991 za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Hrvaški. Ker pa je tožnik z dopolnjeno starostjo 62 let in pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, v trajanju 26 let, 2 meseca in 14 dni, izpolnil pogoje po 36. členu ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine (z upoštevanjem znižanja starostne meje po 37. členu ZPIZ-1 v zvezi s 399. členom ZPIZ-1), je bila glede na zgoraj citirane določbe starostna pokojnina pravilno priznana in odmerjena zgolj ob upoštevanju dobe dopolnjene v Republiki Sloveniji, torej brez upoštevanja dobe, dopolnjene v Republiki Hrvaški v obdobju od 2. 3. 1980 do 12. 11. 1991. Obdobja, ki ga je tožnik dopolnil v Republiki Hrvaški ni mogoče upoštevati pri odmeri pokojnine pri toženi stranki, o obdobjih zavarovanja na področju Republike Hrvaške bo tako odločal hrvaški nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 187. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxMTkw