<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba, Psp 224/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.224.2010
Evidenčna številka:VDS0005966
Datum odločbe:02.09.2010
Področje:SOCIALNO VARSTVO
Institut:izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - predložitev dokazil

Jedro

V primeru izredne socialne pomoči mora prejemnik predložiti dokazila, da je sredstva porabil za vnaprej določen namen, sicer 18 mesecev po prejemu izredne socialne pomoči ni upravičen do prejema izredne socialne pomoči. Rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev ni začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva (o nakazilu katerih predhodno ni bila obveščena) dvignila z bančnega računa. Tožnica roka ni zamudila, njen zahtevek za odpravo odločb o zavrnitvi izredne socialne pomoči pa je utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku, odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 3. 9. 2008 in odločbo toženca št. ... z dne 20. 6. 2008 in naložilo tožencu, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda poseben (nov) upravni akt o izredni denarni socialni pomoči. Obenem je sklenilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 140,46 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na račun sodišča prve stopnje.

Zoper navedeno sodbo se je pritožil toženec. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bil upravičenec dolžan preveriti sredstva na računu le v primeru, da bi toženec izrecno zapisal, da je upravičenec dolžan predložiti dokazilo o porabi sredstev v roku 15 dni po nakazilu sredstev na bančni račun. Sklicuje se na 31.c člen Zakona o socialnem varstvu (ZVS) in opozarja, da je bilo v odločbi, s katero je bila tožnici dodeljena izredna denarna socialna pomoč, izrecno navedeno, v kakšnem roku je potrebno dokazati namensko porabo sredstev. Pojasnjuje, da točnega datuma nakazila ne more določiti v odločbi, ker se izplačilo denarnih socialnih pomoči zaradi varstva javnih sredstev in vzpostavljenih notranjih kontrol v informacijskem sistemu izvede šele pri naslednji sistemski obdelavi, ki je bila v času izplačila tožnici dvakrat mesečno, po tem ko strokovni delavec na podlagi vrnjene vročilnice v informacijski sistem vnese datum vročitve. Nadalje se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da drugostopenjski organ ni ugotavljal, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Tudi v primeru, da bi bile podane okoliščine, ki bi dokazovale, da se tožnica nahaja v položaju materialne ogroženosti, tožnica ne bi izpolnjevala pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, ker ni pravočasno dokazala namenske porabe sredstev izredne denarne socialne pomoči, ki ji je bila dodeljena v obdobju 18 mesecev pred vložitvijo vloge. Navaja, da ne razume napotkov sodišča in prosi za pojasnilo, s kakšnim posebnim upravnim aktom naj odloči. Navaja, da je splošno znano dejstvo, da se kot prejem sredstev šteje dan, ko lahko prejemnik s sredstvi prosto razpolaga, torej ko jih prejme na svoj bančni račun in ima kot lastnik teh sredstev možnost z njimi prosto razpolagati. Iz informacijskega sistema je razvidno, da je bila tožnici, ki je od 1. 1. 2005 dalje tudi prejemnica denarne socialne pomoči, v preteklosti izredna denarna socialna pomoč izplačana tudi dne 5. 5. 2006, denarna socialna pomoč pa tudi dne 6. 1. 2006, kar pomeni, da je bila tožnica seznanjena z možnostjo, da bo denarna socialna pomoč lahko izplačana tudi druge dni v mesecu in ne le okrog dvajsetega dne v mesecu. Meni, da tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, saj ni pravočasno preverila, ali so bila sredstva že nakazana, zato je krivda za zamudo roka za dokazovanje namenske porabe sredstev na njeni strani. Informacijo o točnem dnevu izplačila bi tožnica lahko pridobila tudi pri tožencu. Dodaja še, da se sodišče o dejstvu, kdaj se sredstva štejejo za prejeta, ni izjasnilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo tistih postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

V kolikor pritožba z očitkom, da se sodišče prve stopnje o dejstvu, kdaj se sredstva štejejo za prejeta ni izjasnilo, uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, je ta očitek neutemeljen. Izpodbijana sodba namreč vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče je z ustreznimi razlogi pojasnilo, zakaj je štelo, da je tožnica tožencu pravočasno predložila dokazila o namenski porabi sredstev. V kolikor pa pritožba z navedenim očitkom sodišču očita, da je zagrešilo kršitev določb pravnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, konkretno določbe 324. člena ZPP, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, pa tudi ta očitek ni utemeljen. Skladno z določbo 1. odstavka 324. člena ZPP mora pisna sodba imeti uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. V obrazložitvi sodbe navede sodišče zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki nanašajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo (4. odstavek 324. člena ZPP). Izpodbijana sodba vsebuje tudi vse sestavine iz 1. odstavka 324. člena ZPP.

V tem socialnem sporu tožnica na podlagi 58. člena ZDSS-1 izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 3. 9. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 20. 6. 2008, s katero je toženec zavrnil njeno vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, ker tožnica v roku 15 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, dodeljene z odločbo toženca z dne 31. 7. 2007, ni predložila dokazila o namenski porabi te izredne denarne socialne pomoči. Pri tem je toženec zavzel stališče, da je 15-dnevni rok za predložitev tega dokazila začel teči takrat, ko so bila tožnici z odločbo z dne 31. 7. 2007 dodeljena sredstva nakazana na bančni račun in ne šele takrat, ko je tožnica ta sredstva z bančnega računa dejansko dvignila. V tem postopku je tako sporno, ali je tožnica pravočasno predložila dokazila o namenski porabi sredstev, dodeljenih z odločbo toženca z dne 31. 7. 2007.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila tožnici z odločbo toženca z dne 31. 7. 2007 dodeljena izredna denarna socialna pomoč v znesku 205,00 EUR, in sicer za stroške zapadlih položnic, ki je bila tožnici nakazana na njen bančni račun dne 6. 9. 2007. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odstavka 214. člena ZPP ugotovilo, da je tožnica sredstva izredne denarne socialne pomoči z bančnega računa dvignila dne 27. 9. 2007 in tega dne tožencu tudi predložila dokazila o namenski uporabi sredstev. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da s strani toženca ni bil določen dan za nakazilo izredne denarne socialne pomoči tožnici. Tako ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne izpodbija.

Pravna podlaga za odločitev v tem sporu je podana v določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-UPB2; uradno prečiščeno besedilo; Ur. l. RS, št. 3/2007). V 31.c členu ZSV je tako določeno, da mora vlagatelj v vlogi za enkratno izredno pomoč oziroma izredno pomoč natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje. Upravičenec do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči je skladno z 2. odstavkom 31.c člena ZSV dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči (3. odstavek 31.c člen ZSV).

Navedeno pomeni, da prejemnik izredne denarne socialne pomoči, ki v roku 15 dni po prejemu pomoči centru za socialno delo ne predloži dokazila o namenski porabi pomoči, ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji iz 31.b člena ZSV in je torej iz razlogov, na katere upravičenec ne more vplivati, podana njegova materialna ogroženost, še 18 mesecev po prejemu pomoči ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči. Glede na takšne posledice nepravočasne predložitve dokazila o namenski porabi dodeljene izredne denarne socialne pomoči, ko torej upravičenec še 18 mesecev do te pomoči ni upravičen, pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral biti dan, ko se sredstva izredne denarne socialne pomoči nakazujejo na račune upravičencev v naprej določen, oziroma bi morali biti upravičenci po stališču pritožbenega sodišča o dnevu nakazila v naprej obveščeni. Kot že navedeno, s strani toženca ni bil določen dan, ko bo izredna denarna socialna pomoč tožnici nakazana. Prav tako iz odločbe toženca z dne 31. 7. 2007 ob siceršnjem opozorilu na pravočasno predložitev dokazila o namenski porabi sredstev in posledice opustitve te predložitve, ne izhaja, kdaj bodo sredstva tožnici nakazana. Tudi v 34. členu ZSV je določeno le, da denarna socialna pomoč upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in se v primerih, ko okoliščine to zahtevajo, izplača takoj. Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.). Ker se sredstva izredne denarne socialne pomoči glede na terminski plan prejemnikom nakazujejo dvakrat oziroma večkrat mesečno in je dan nakazila odvisen od vročitve odločbe o dodeljeni izredni denarni socialni pomoči, upoštevaje, da tožnica o tem, kdaj konkretno bodo sredstva nakazana na njen bančni račun ni bila obveščena, tožnici tudi po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni mogoče šteti, da je rok za predložitev dokazil o namenski porabi sredstev začel teči z nakazilom na tožničin bančni račun, za kar se neutemeljeno zavzema toženec v pritožbi, temveč je začel teči z dnem, ko je tožnica nakazana sredstva dvignila z bančnega računa.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožnica, ki je sredstva izredne denarne socialne pomoči z bančnega računa dvignila dne 27. 9. 2007 in tega dne tožencu tudi predložila dokazilo o namenski porabi sredstev, ta dokazila tožencu predložila pravočasno, in na podlagi 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo 2. odstavka 81. člena tega zakona, izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, odpravilo odločbi toženca z dne 20. 6. 2008 in z dne 3. 9. 2008 in tožencu naložilo, da izda nov upravni akt. V novem upravnem odločanju bo tako toženec moral ugotoviti, ali so ob izpolnjenem pogoju iz 31.c člena ZSV izpolnjeni tudi drugi pogoji za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, kot jih določa ZSV, o čemer bo izdal nov upravi akt.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZSV člen 31.b, 31.c, 34.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxMTY3