<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 617/2008

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2009:PSP.617.2008
Evidenčna številka:VDS0005829
Datum odločbe:25.02.2009
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj - poslovodna oseba - družbeniki

Jedro

Ker pridobi oseba lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000 pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, največ od 1. 1. 2000 dalje, toženec ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000.

Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je sicer podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju, torej ob dodatnem pogoju, da je znašala osnova za obračun dohodnine najmanj znesek minimalne plače.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 18. 9. 2006 in odločbo toženca št. ... z dne 15. 5. 2006 v delu, s katerim je odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba od 23. 4. 1997 do 31. 12. 1999 na podlagi 12. člena ZPIZ/92 in od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnik od 23. 4. 1997 do 31. 12. 1999 nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan najkasneje v roku 30 dni izdati nov upravni akt glede lastnosti zavarovanca za tožnika v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 (III. točka izreka). Obenem je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 15. 5. 2006 v delu, s katerim je odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, od 1. 1. 2002 dalje in na ugotovitev, da tožnik v tem obdobju te lastnosti nima.

Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili obe stranki. Tožnik sodbo izpodbija v IV. točki izreka, toženec pa se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka sodbe.

Tožnik IV. točko izreka sodbe izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede statusa zavarovanca od 1. 1. 2002 dalje. Poudarja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da je imel v spornem obdobju status študenta in je posledično opravljal delo preko študentskega servisa, kar je podlaga za zavarovanje po 26. členu ZPIZ-1. Sicer ni posebej navajal, da gre za dodiplomski študij, vendar pa meni, da to izhaja že iz tega, da ima status študenta neprekinjeno od študijskega leta 2005/2006 dalje. Poudarja, da če sodišče ni razpolagalo s podatki o študentskem delu, bi mu lahko glede tega postavilo ustrezno vprašanje. Predlaga, da se upošteva tudi dejstvo, da je imel status študenta v šolskih letih 2001/2002 in 2002/2003.

Toženec v pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 2. odstavek 48. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ), saj je pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, trajalo v celotnem relevantnem obdobju in ni prenehalo. Poudarja, da je bil tožnik nedvomno družbenik in poslovodja zasebne družbe od 26. 3. 1993 dalje in se njegov status ves čas spornega obdobja ni spremenil. Tožnik je bil lastnik zasebnega podjetja, ki ga je osebno vodil, in ni bil zavarovan na drugi podlagi. Takšen status pa je podlaga za obvezno zavarovanje po 12. členu prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92) in od 1. 1. 2000 dalje po 2. odstavku 15. člena sedaj veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Meni, da so s tem izpolnjeni pogoji za ugotovitev zavarovanja vse od 23. 4. 1997 dalje, in sicer po 2. odstavku 48., 49. in 50. člena ZMEPIZ. Opozarja pa tudi na 3. odstavek 68. člena ZMEPIZ, po katerem je lastnost zavarovanca mogoče ugotavljati vse od 1. 4. 1992 dalje, torej tudi za obdobje pred 1. 1. 2000. Nadalje meni, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljala od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001. To določilo se nanaša na družbenike in poslovodje, pri čemer se pogoj minimalne plače nanaša zgolj na družbenike, ki niso poslovodne osebe. Tako izhaja iz gramatikalne in teleološke razlage te določbe. Med obema krogoma oseb gre namreč za prirejen odnos oziroma za naštevanje dveh različnih primerov, ko je zavarovanje obvezno, in sicer prvič za poslovodne osebe in drugič za družbenike, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače. Poudarja, da poslovodja aktivno sodeluje pri aktivnostih družbe, kar za družbenika ni nujno. Za zavarovanje družbenika je zato določen še dodatni pogoj. Tudi po kasnejši spremembi ZPIZ-1 je za zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 pogoj hkratnega poslovodstva in družbeništva, odpadel pa je pogoj minimalne plače. Ker je bil tožnik poslovodna oseba tudi od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je obstajalo pravno razmerje za zavarovanje ne glede na dohodek.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004 – v nadaljevanju: ZDSS-1), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V tej zadevi gre za spor glede ugotovitve lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po uradni dolžnosti za nazaj. Tožnik namreč na podlagi določbe 58. člena ZDSS-1 izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 18. 9. 2006, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 15. 5. 2006. S to odločbo je toženec odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba od 23. 4. 1997 do 31. 12. 1999 na podlagi 12. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami – v nadaljevanju: ZPIZ/92) in od 1. 1. 2000 dalje na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami – v nadaljevanju: ZPIZ-1). Toženec je tožnika ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas od ustanovitve družbe P., P. d.o.o., na naslovu ..., sedaj P., P. d.n.o., na naslovu ..., njen družbenik, od dne 23. 4. 1997 dalje pa je v sodni register vpisan tudi kot njen poslovodja, pri tem pa od 1. 2. 1996 dalje ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, po uradni dolžnosti za ves čas od 23. 4. 1997 dalje vključil v obvezno zavarovanje. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca podana šele od 1. 1. 2000 dalje, pri čemer je za čas od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 lastnost zavarovanca mogoče ugotoviti le pod pogojem, da tožnikova osnova za obračun dohodnine znaša najmanj znesek minimalne plače. Takšnemu stališču sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče pritrjuje.

Pravno podlago za odločitev v tem sporu predstavljajo poleg določb že omenjenih ZPIZ/92 in ZPIZ-1 tudi določbe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami – v nadaljevanju: ZMEPIZ). Skladno z 12. členom ZPIZ/92 so se obvezno zavarovali lastniki zasebnih podjetij in zavodov v Republiki Sloveniji, če so jih osebno vodili in če niso bili obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na drugi podlagi ali niso bili uživalci pokojnine. S 1. 1. 2000 je začel veljati ZPIZ-1 (456. člen ZPIZ-1), ki je v 2. odstavku 15. člena določal, da so se obvezno zavarovale poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine je dosegala najmanj znesek minimalne plače, če niso bili obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na drugi podlagi. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/2001 – v nadaljevanju: ZPIZ-1C), ki je začel veljati s 1. 1. 2002 je bil 2. odstavek 15. člena ZPIZ-1 spremenjen tako, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje družbenikov zasebnih družb se po 3. alineji 33. člena ZPIZ-1 začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Tudi do začetka veljavnost ZPIZ-1C se je obvezno zavarovanje samozaposlenih oseb za poslovodne delavce zasebnih družb, ki niso bile obvezno zavarovane na drugi podlagi, po 4. alineji 33. člena ZPIZ-1 začelo z dnem vpisa v sodni register in se zaključilo z dnem izbrisa iz navedenega registra. Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 7. člena ZPIZ-1). ZMEPIZ pa ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca v določbi 48. člena, in sicer po 1. odstavku 48. člena osebe iz 47. člena ZMEPIZ pridobijo lastnost zavarovanca z dnem, določenim v 47. členu tudi, če prijava v zavarovanje ni vložena v rokih po tem zakonu. V 2. odstavku 48. člena ZMEPIZ pa je določeno, da če pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje še traja, pridobi oseba lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja, sicer pa največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1, torej od 1. 1. 2000.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je toženec po uradni dolžnosti v letu 2006 ugotavljal lastnost zavarovanca za nazaj (vse od leta 1997 dalje), da je tožnik družbenik družbe P., P. d.o.o., sedaj d.n.o., na naslovu ..., od ustanovitve dalje in je od dne 23. 4. 1997 dalje v sodni register vpisan tudi kot njen poslovodja. Pravilno je ugotovilo tudi, da tožnik v času spornega obdobja (od 23. 4. 1997 dalje) ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je imel v šolskih letih 2001/2002, 2002/2003 in 2005/2006 status študenta. Status študenta po določbah ZPIZ-1 namreč ni podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju so pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov sicer na podlagi 6. alineje 1. odstavka 26. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Gre za posebne primere zavarovanja, ko so osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, na podlagi katere bi bile obvezno zavarovane, vendar pa opravljajo neko delo, dejavnost ali aktivnost, pri kateri obstaja možnost poškodbe ali poklicne bolezni, zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Lastnost zavarovancev za posebne primere se ne ugotavlja v naprej, ampak šele ob nastanku zavarovalnega primera, ki je podlaga za pridobitev pravic iz zavarovanja. Obdobja, v katerih je oseba vključena v zavarovanje za posebne primere, se tudi ne štejejo v zavarovalno dobo. Tožnik ni v postopku na prvi stopnji niti zatrjeval niti dokazoval, da je kot študent opravljal delo preko študentskega servisa, zato ta navedba predstavlja pritožbeno novoto, ki po določbi 337. člena ZPP sicer ni dovoljena, vendar glede na navedeno na odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva.

Pritožbeno sodišče je že v zadevi opr. št. Psp 248/2005 zavzelo stališče, da je določbo 2. odstavka 48. člena ZMEPIZ mogoče tolmačiti le tako, da oseba pridobi lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in pravno razmerje še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje. Če je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to, ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od dneva uveljavitve ZPIZ-1 dalje, torej največ od 1. 1. 2000 dalje. Sodišče prve stopnje se je tako ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju v izpodbijani sodbi tudi pravilno postavilo na stališče, da toženec po 2. odstavku 48. člena ZMEPIZ ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000. Toženčevo stališče, da je po določbah ZMEPIZ mogoče ugotoviti lastnost zavarovanca tudi pred 1. 1. 2000, je torej zmotno, odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba po 12. členu ZPIZ/92 pred 1. 1. 2000, pa pravilna.

Zmotno pa je tudi toženčevo stališče, da se pogoj osnove za obračun dohodnine najmanj v znesku minimalne plače nanaša le na družbenika, ne pa tudi na poslovodjo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč v zadevi opr. št. VIII Ips 55/2007 zavzelo stališče, da je kot podlaga za obvezno zavarovanje poslovodnih oseb družb po tej določbi upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi in če dosega takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine, in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral toženec po tej določbi za ugotovitev lastnosti zavarovanca najprej ugotavljati tožnikovo osnovo za obračun dohodnine. Za to obdobje je sicer po 2. odstavku 48. člena ZMEPIZ podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbo 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in naložilo tožencu, da o tožnikovi lastnosti zavarovanca za obdobje od 1. 1. 2000 do 21. 12. 2001 izda novo odločbo. Šele če bo toženec ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, torej tudi, da je tožnikova osnovo za obračun dohodnine dosegla najmanj znesek minimalne plače, bo podana podlaga za njegovo vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za to obdobje.

Ker torej 2. odstavek 48. člena ZMEPIZ predstavlja podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1. 1. 2000 dalje, je ob izpolnjenih pogojih po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, kot velja od 1. 1. 2002 dalje, to je, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi, pri tem pa ni več določen dodatni pogoj minimalnega zneska osnove za obračun dohodnine, sodišče prve stopnje in pred njim že toženec pravilno ugotovilo, da ima tožnik kot družbenik zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 dalje, oziroma v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožnika in pritožbo toženca kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.


Zveza:

ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 26, 26/1, 26/1-6, 33, 33/1, 33/1-3, 33/1-4. ZMEPIZ člen 47, 48.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwNDQ4