VDSS sklep Psp 351/2008

Jedro

Vzrok, zaradi katerega se pooblaščenec tožeče stranke ni udeležil naroka za glavno obravnavo, je prenehal že z dnem glavne obravnave, zato je s tem dnem tožeča stranka prišla v zamudo. Ker je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje tako začel teči že od glavne obravnave dalje in ker je bil predlog vložen po izteku teka roka, je prepozen in se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog drugotožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 8. 12. 2007 zavrglo. Sodišče je ugotovilo, da je drugotožeča stranka prepozno, torej po izteku 15-dnevnega roka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper sklep je pritožbo vložila drugotožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je tehnično gledano sicer res, da je za zamudo naroka prvič vedela dne 13. 11. 2007, vendar pa ne gre prezreti dejstva, da je s strani sodišča prve stopnje dne 14. 11. 2007 prejela sklep o združitvi postopka s postopkom prvotožeče stranke (navedeni sklep je sodišče prve stopnje izdalo dne 8. 11. 2007, to je potem, ko je že prejelo predlog drugotožeče stranke za prestavitev naroka). Drugotožeča stranka je na podlagi sklepa o združitvi postopkov sklepala, da se je razpisanega naroka (katerega se drugotožeča stranka in njen pooblaščenec nista mogla udeležiti iz že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje opisanih razlogov) udeležila prvotožeča stranka oziroma njen pooblaščenec in da njen izostanek ob upoštevanju določil ZPP, ki se nanašajo na enotno sosporništvo, zanjo ni imel posledic. Da temu ni tako, sta drugotožeča stranka in njen pooblaščenec ugotovila šele na podlagi sklepa z dne 13. 11. 2007, ki je bil pooblaščencu drugotožeče stranke vročen dne 22. 11. 2007. Šele s tem dnem je drugotožeča stranka izvedela, da je njen izostanek z naroka (kot tudi izostanek prvotožeče stranke), imel posledice v obliki presumpcije umika tožbe. Glede na navedeno je po mnenju drugotožeče stranke rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči z dnem, ko je bil njenemu pooblaščencu vročen sklep o umiku tožbe, to je z dnem 22. 11. 2007. Drugotožeča stranka se s tem v zvezi sklicuje na naravo enotnega sosporništva. Drugotožeča stranka se tudi ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je pooblaščenec vedel, da se njegova stranka ne bo udeležila naroka, razpisanega za dne 13. 11. 2007. Med stranko in njenim pooblaščencem je bilo dogovorjeno, da se bo naroka zaradi odpovedi potovanja udeležila stranka sama, kar pa je bilo zaradi že v predlogu opisanih zdravstvenih razlogov na strani stranke na dan naroka nemogoče. Ne gre tudi prezreti dejstva, da je bil narok razpisan v zgodnjih jutranjih urah (9.00), ko tako stranka sama kot tudi njen pooblaščenec, ki je za strankin izostanek z obravnave izvedel šele kasneje, strankinega izostanka nista mogla sanirati, pa četudi bi ravnala z nerazumljivo visoko stopnjo skrbnosti dobrega strokovnjaka oziroma odvetnika, katero v izpodbijanem sklepu postavlja sodišče prve stopnje. V tako kratkem času niti najbolj skrben odvetnik oziroma strokovnjak ne more najti substituta, ki bi lahko učinkovito in kvalitetno zastopal interese stranke, še manj pa v primeru, ko za nepričakovan izostanek stranke sploh ne ve, saj je zaradi druge obravnave nedosegljiv. Drugotožeča stranka smatra, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen in v celoti utemeljen, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za vrnitve v prejšnje stanje v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju: ZPP).

Za odločitev v zadevi je bistvena že ugotovitev sodišča prve stopnje, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša in sicer, da je drugotožeča stranka zamudila zakonsko določeni 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. ZPP namreč v 2. odstavku 117. člena določa, da se mora predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.

V sporni zadevi je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 13. 11. 2007 ob 9. uri. Vabilo je bilo pooblaščencu drugotožeča stranka pravilno vročeno in sicer 9. 10. 2007. Dne 6. 11. 2007 je pooblaščenec drugotožeče stranke sodišču posredoval predlog za prestavitev naroka, to pa iz razloga, ker naj bi istega dne imel že obravnavo pred okrožnim sodiščem, razen tega pa se obravnave tudi ne bi mogla udeležiti stranka, to pa zaradi neodložljive poti v tujino.

ZPP v 115. členu določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi. O tem, ali je bil narok preložen, se mora pozanimati stranka. V primeru namreč, da ni dobila obvestila o preložitvi naroka, to pomeni, da bo sodišče narok opravilo. Če se stranka ne udeleži naroka, v tem primeru nosi s tem povezane posledice zamude, na kar je bila v vabilu tudi ustrezno poučena. Zakon izjemoma dopušča tudi vrnitev v prejšnje stanje in sicer, če gre za opravičljivo zamudo. Osnovni pogoj pa je, da je tak predlog podan v zakonsko določenem roku.

V sporni zadevi nikakor ni mogoče šteti, da je stranka za zamudo izvedela šele z vročitvijo sklepa, opr. št. Ps 2278/2006 z dne 13. 11. 2007, ki je bil pooblaščencu drugotožeče stranke vročen dne 22. 11. 2007 in s katerim je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in je postopek v socialnem sporu ustavilo. Vzrok, zaradi katerega se pooblaščenec ni udeležil naroka za glavno obravnavo, je namreč prenehal že z dnem glavne obravnave in torej s tem dnem je drugotožeča stranka prišla v zamudo. 15-dnevni rok je začel teči že od naroka za glavno obravnavo dalje in glede na dejstvo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen šele dne 7. 12. 2007, je tudi po stališču pritožbenega sodišča drugotožeča stranka predlog podala po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje je v tem primeru skladno s 1. odstavkom 120. člena ZPP tak predlog utemeljeno kot prepozno vložen zavrglo.

Na rešitev sporne zadeve nima nobenega vpliva sklicevanje drugotožeče stranke na sklep o združitvi postopkov z dne 8. 11. 2007, ki je bil pooblaščencu drugotožeče stranke vročen dne 14. 11. 2007. Sklicevanje na omenjeni sklep v bistvu pomeni zgolj, da je pooblaščenec menil, da nastala zamuda ne bo povzročila posledic, to pa iz razloga, ker naj bi se obravnave udeležila prvotožeča stranka. Omenjeno pa na nastanek zamude ni imelo nobenega vpliva. Zamuda je nastala tedaj, ko se drugotožeča stranka ni udeležila naroka in od tedaj dalje je pričel teči zakonsko določeni 15 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Odločitev, da se zavrže predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa pomeni, da so za rešitev sporne zadeve pravno irelevantna pritožbena navajanja v zvezi z razlogi, zakaj je prišlo do zamude. Omenjeno bi bilo aktualno le v primeru, če bi se predlog obravnaval po vsebini, torej v primeru, če bi bil vložen v zakonsko določenem roku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

06.01.2011

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 1034/99
• VSL Sklep I Cpg 386/2023
• UPRS Sodba I U 166/2018-15