VDSS sodba Psp 165/2010

Jedro

Ker je toženec pri izdaji odločbe o ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija ponovno ugotavljal tudi tožničino pokojninsko osnovo (ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove), je sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločb o ponovni odmeri invalidske pokojnine pravilno presojalo tudi izračun pokojninske osnove oziroma vštetje spornih plač in nadomestil v pokojninsko osnovo. Ob ugotovitvi, da toženec pokojninske osnove ni določil pravilno, je pokojninsko osnovo na novo izračunalo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek „1.582,58 EUR“ zniža na znesek „1.212,70 EUR“.

V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 6. 12. 2006 in št. ... z dne 25. 10. 2006 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do invalidske pokojnine v znesku 121.494,35 takratnih SIT na mesec od 19. 9. 2006 z vsemi uskladitvami (II. točka izreka) in toženi stranki v roku 30 dneh od pravnomočnosti sodbe naložilo plačilo razlike invalidske pokojnine, ki znaša 171,57 takratnih SIT na mesec od 19. 9. 2006 z vsemi uskladitvami (III. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka v višini 1.582,58 EUR (IV. točka izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče tožnici neutemeljeno omogočilo novo odmero invalidske pokojnine zaradi oblikovanja pokojninske osnove. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo z dne 25. 10. 2006 in z dne 6. 12. 2006 opravila le ponovno odmero invalidske pokojnine zaradi dokupa pokojninske dobe, kar pomeni, da se je tožničina pokojnina povečala le za odstotek od že pravnomočno oblikovane pokojninske osnove, ki je bila ugotovljena s pravnomočno in dokončno odločbo št. ... z dne 6. 1. 2005. Odločilnega pomena je, da je navedena odločba postala dokončna in pravnomočna in je mogoče v njo posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP), konkretno z obnovo postopka. Te pa tožnica z vlogo v letu 2006 ni uveljavljala. Za spremembo pravnomočne pokojninske osnove ni podlage niti v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Tako je tožena stranka opravila le ponovno odmero pokojnine, ki je bila opravljena s pomočjo računalniškega postopka, ki sicer ponovno izpiše vse priloge kot pri priznanju pravice, vključno s pokojninsko osnovo. Iz omenjenih prilog ter iz obrazložitve pa je razvidno, da je bil pri ponovni odmeri pokojnine, spremenjen zgolj odmerni odstotek, ne pa pokojninska osnova, ki je ostala enaka kot v pravnomočni odločbi z dne 6. 1. 2005 in z izpodbijanima odločbama nikakor ni preverjala plače in nadomestila plač. Tudi v primeru, če bi preverjala plače in nadomestila plač, za poseg v pravnomočno ugotovljeno pokojninsko osnovo ne bi imela zakonske podlage ne po določbah ZUP ne po ZPIZ-1. Zato bi sodišče, v kolikor je menilo, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama preverjala pokojninsko osnovo, lahko le ugotovilo, da je bilo ravnanje tožene stranke iz že prej navedenih zakonskih razlogov nepravilno, ker je tožena stranka vezana na pravnomočno odločbo z dne 6. 1. 2005. Ker pravnomočna odločba veže stranke in sodišče, sodišče ni imelo zakonske podlage, da je tožnici na novo odmerilo invalidsko pokojnino od že pravnomočno ugotovljene pokojninske osnove. Sodišče je s tem storilo bistveno kršitev določbo pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Glede na to, da odločitev sodišča ni pravilna, tožena stranka po načelu uspeha (154. členu ZPP) ni dolžna povrniti stroškov postopka. Tožena stranka pa nadalje navaja, da v kolikor njenim pritožbenim navedbam ne bi bilo ugodeno, pa upoštevaje zatrjevanja tožnice v tem sporu glede odmere višje invalidske pokojnine in dejanski končni uspeh tožnice v tem sporu, meni, da je tožnica v sporu uspela zgolj v neznatnem delu. V zadevi gre namreč zgolj za minimalno spremembo odločitve, saj je bila tožnici priznana le za 0,72 EUR višja pokojnina. Upoštevaje 154. člen ZPP bi moralo sodišče odločiti, da stroške postopka tožnica nosi sama oziroma bi se morali podredno stroški priznati upoštevaje minimalni uspeh tožnice. Tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo naslednje stroške: 100 točk za posvet s stranko (navedeno se ne more priznati, saj je le-to zajeto že v postavki sestave tožbe); 50 točk za sestanek s stranko (v kolikor je mišljen sestanek s stranko zaradi obravnave, se le-to ne more priznati, saj je navedeni sestanek zajet že v postavki zastopanja na naroku); 100 točk za pregled in študij izvedenskega mnenja (ker je tožnica pripombe na izvedensko mnenje podala v vlogi z dne 20. 10. 2009 je navedeni strošek zajet že v sestavi pripravljalne vloge); 3x po 100 točk za pregled in študij dopolnilnih mnenj (tudi v zvezi z dopolnilnimi mnenji je tožnica vsakič sestavila tudi vlogo oziroma pripravljalni spis); 100 točk za vlogo z dne 18. 12. 2009 (navedeno vlogo je tožena stranka prejela na naroku dne 21. 12. 2009, na sodišču pa je bila vložena dne 18. 12. 2009, kar pomeni, da se vloga skladno z 4. odstavkom 286. člena ZPP kot nepravočasna sploh ne bi smela upoštevati in se tako zanjo iz tega razloga ne morejo priznati stroški); 100 točk za posvet s stranko (ta postavka je zajeta že v sestavi pritožbe). Skupaj je sodišče neupravičeno priznalo 750 točk.

Tožnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da so argumenti tožene stranke zmotni in brez zakonske podlage. Navedbe tožene stranke o dokončnosti in pravnomočnosti odločbe z dne 6. 1. 2005 so demantirani že z ugotovitvami Višjega delovnega in socialnega sodišča v sklepu z dne 20. 5. 2009, s katerim je višje sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in dalo napotke, v kateri smeri in obsegu je potrebno dokazni postopek dopolniti, preden se ponovno odloči o postavljenem tožbenem zahtevku. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje po temeljito izvedenem dokaznem postopku, pravilno ocenilo vsa pravno relevantna dejstva. Neutemeljen je tudi pritožbeni razlog, ki se nanaša na stroške postopka. Tožnica je namreč v celoti uspela s svojim zahtevkom, saj je njenemu zahtevku po ugotovitvi višje pokojninske osnove in posledično višji odmeri invalidske pokojnine v celoti ugodeno. Predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne. Priglaša še stroške pritožbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 6. 12. 2006 v zvezi z prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 25. 10. 2006, s katero je bilo odločeno, da ima tožnica pravico do invalidske pokojnine v znesku 121.322,78 takratnih SIT na mesec od 19. 9. 2006 dalje in da se s to odločbo nadomesti odločba št. ... z dne 6. 1. 2005. Hkrati je bilo odločeno, da se izplačani zneski pokojnine poračunajo.

V obravnavani zadevi, kjer je sporno, ali je tožena stranka pri ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija pri izračunu pokojninske osnove pravilno upoštevala nadomestila, ki jih je prejemala tožnica ter ali je bil pravilno določen odstotek za odmero invalidske pokojnine, je sodišče prve stopnje enkrat že odločilo s sodbo opr. št. Ps 3701/2006 z dne 24. 9. 2008, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 12. 2006 in odločbo št. ... z dne 25. 10. 2006 ter tožnici priznalo pravico do invalidske pokojnine v višini 62,75% od 1. 4. 2006 dalje. Toženi stranki je naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe na novo odmeri invalidsko pokojnino v višini iz II. točke izreka te sodbe in tožnici izplača razliko med invalidsko pokojnino po odločbi z dne 25. 10. 2006 in na novo odmerjeno pokojnino v roku 8 dni po izdaji nove odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2006 dalje, ko bi posamezni znesek bil izplačan, do plačila. Hkrati pa je toženi stranki naložilo tudi povračilo stroškov postopka. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je bila pokojninska osnova pravnomočno ugotovljena in se torej ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bilo sporno nadomestilo upoštevano pri odmeri pokojnine. V zvezi z določitvijo odstotka odmere invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija pa je upoštevalo čas samega študija in je zato dokupljeni čas študija vrednotilo po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s spremembami), veljavnega v tistem času. Pritožbeno sodišče je takšno odločitev s sklepom opr. št. Psp 739/2008 z dne 20. 5. 2009 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Postavilo se je na stališče (enako kot Vrhovno sodišče v zadevi opr. št. VIII Ips 544/2007), da bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je tožena stranka z novimi odločbami ponovno ugotavljala tožnikovo najugodnejšo pokojninsko osnovo, v postopku presoditi, ali je bila pokojninska osnova pravilno ugotovljena in s tem v zvezi, ali je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. V zvezi z odmero invalidske pokojnine na podlagi dokupa študija pa je zavzelo stališče, da se dokupljena doba študija vrednosti po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahtevka za dokup oziroma plačila prispevka. Sodišču prve stopnje je naložilo, da bo moralo v novem postopku presoditi tudi pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca tudi glede vprašanja, ali je bila tožnici pokojninska osnova pravilno odmerjena, torej ali je bilo pri odmeri upoštevano sporno nadomestilo. Glede upoštevanja dokupljenega časa študija pa je sodišču prve stopnje naložilo, da bo moralo ob pravilni uporabi materialnega prava presoditi, ali je tožena stranka pravilno izračunala odstotek za odmero invalidske pokojnine.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbo 362. člena ZPP in je na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo, z izjemo v delu, kjer je odločalo o stroških postopka. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih kršitev določb ZPP, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku glede presoje ali je bila tožnici pokojninska osnova pravilno odmerjena, torej ali je bilo pri novi odmeri invalidske pokojnine upoštevano sporno nadomestilo (tožnica je bila kot invalid II. kategorije invalidnosti od 7. 7. 1998 dalje upravičena do dveh nadomestil po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer do nadomestila za delo s skrajšanim delovnim časom in do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu), pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke finančne stroke M.A. z dne 30. 9. 2009 s tremi dopolnitvami tega mnenja z dne 29. 10. 2009, z dne 23. 11. 2009 in z dne 11. 12. 2009 ter opravilo tudi zaslišanje sodne izvedenke.

Sodna izvedenka je v izvedenskem mnenju ugotovila, da je tožena stranka v najugodnejšem štirinajstletnem obdobju od leta 1990 do 2003 za leto 1998, 1999, 2002 in 2003 pravilno upoštevala nadomestila v zneskih, ki jih je obračunal delodajalec, za leto 2000 in 2001 pa ni v celoti upoštevala tisti del nadomestila, ki je bil izplačan kot stimulacija. Sodna izvedenka je preračunala povprečno plačo za leto 2000 z upoštevanjem pravilnega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in je ugotovila, da znaša razlika med nadomestilom, ki ga je upoštevala tožena stranka (765.150,80 takratnih SIT) in pravilno izračunanim nadomestilom (796.252,80 takratnih SIT) 31.102,00 takratnih SIT. Pri izračunu povprečne plače za leto 2001 pa znaša razlika med nadomestilom, ki ga je upoštevala tožena stranka (881.500,00 takratnih SIT) in pravilno izračunanim nadomestilom (917.900,00 takratnih SIT) 36.400,00 takratnih SIT. Zaradi ugotovljenih razlik je sodna izvedenka ponovno izračunala pokojninsko osnovo in je ugotovila, da znaša pokojninska osnova, izračunana na podlagi 14-letnega povprečja plač in nadomestil v obdobju od 1990 do 2003, 175.416,22 takratnih SIT, in je za 247, 72 takratnih SIT višja od osnove, ki jo je ugotovila tožena stranka.

Glede na ugotovitve sodne izvedenke, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo, saj je sodna izvedenka v treh pisnih dopolnitvah izvedenskega mnenja ter na zaslišanju izčrpno odgovorila na podane pripombe tožnice, pri čemer je svoje mnenje podala tudi z natančnimi izračuni, je zato sodišče prve stopnje tožnici na novo odmerilo invalidsko pokojnino ob upoštevanju zgoraj ugotovljene pravilne pokojninske osnove. V zvezi z odstotkom za odmero invalidske pokojnine je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (75. in 76. člen ZPIZ-1), ko je ugotovilo, da znaša odmerni odstotek glede na skupno pokojninsko dobo (31 let, 4 mesece in 9 dni) vključno z dokupom študija in upoštevanjem prištete dobe (200. člen ZPIZ-1) 62%, pri čemer je sodišče prve stopnje dokupljeno dobo študija pravilno vrednotilo po določbah ZPIZ-1, ki je veljal v času vložitve zahtevka za dokup oziroma plačila prispevka, to je 0,75% za vsaj 6 mesecev (50. člen ZPIZ-1). Novo odmerjena invalidska pokojnina v višini 62% od pravilno ugotovljene pokojninske osnove 175.416,22 takratnih SIT znaša 108.758,05 takratnih SIT, usklajena na dan 19. 9. 2006 pa znaša 121.494,35 takratnih SIT oziroma 506,99 EUR. Pravilno izračunana invalidska pokojnina je torej za 171.57 SIT oziroma 0,72 EUR višja od pokojnine, kot jo je izračunala tožena stranka v izpodbijanih odločbah.

V zvezi z pritožbenimi navedbami, da je bila pokojninska osnova pravnomočno ugotovljena že s pravnomočno in dokončno odločbo št. 24 4068710 z dne 6. 1. 2005 ter zato sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da je tožnici na novo odmerilo invalidsko pokojnino, pritožbeno sodišče ponovno opozarja na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 544/2007 z dne 24. 3. 2009, ki je bilo sicer podano v drugi zadevi, se pa nanaša na podobno pravno vprašanje. Vrhovno sodišče namreč zavzema stališče, da je bistvena vsebina spornih odločb toženca. Tako mora v primeru, ko je tožena stranka z novimi odločbami ponovno ugotavljala tožnikovo najugodnejšo pokojninsko osnovo, tudi sodišče presojati, ali je bila pokojninska osnova pravilno ugotovljena in s tem v zvezi, ali je bila odločitev tožene stranke, razvidna iz sporne dokončne odločbe, pravilna in zakonita. Iz prvostopenjske odločbe tožene stranke z dne 25. 10. 2006 namreč izhaja, da je tožena stranka ponovno preverila izračun in je tožnici posredovala tudi izpis pokojninske dobe in izračun pokojninske osnove z odmero pokojnine, kot prilogo in sestavni del odločb. Tudi iz drugostopenjske odločbe tožene stranke z dne 6. 12. 2006 je moč povzeti, da je tožena stranka po pregledu podatkov o plačah ugotovila, da so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove, plače oziroma nadomestila pa so bila v skladu z določbo 47. člena pravilno valorizirana na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do invalidske pokojnine, to je leto 2003. Glede na to, da iz navedenega izhaja, da je tožena stranka v postopku ponovne odmere invalidske pokojnine ponovno ugotavljala, ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove, je torej sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb pravilno presojalo tudi, ali je tožena stranka pravilno določila pokojninsko osnovo, torej ali je pri določitvi pokojninske osnove pravilno upoštevala sporna nadomestila, kot je to zatrjevala tožnica.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na stroškovno odločitev, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 1. odstavek 154. člena ZPP, ko je toženi stranki po načelu uspeha naložilo plačilo stroškov postopka. Pritožbeno trditve, da je tožnica v tem sporu uspela le z neznatnim delom, saj je bila novo odmerjena invalidska pokojnina le za 0,72 EUR višja od pokojnine, kot jo je izračunal toženec v izpodbijanih odločbah, niso utemeljene. Tožnica je namreč v sporu zahtevala odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in odmero invalidske pokojnine v višjem znesku, s čimer je v postopku celoti uspela. Iz izreka namreč ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku le delno ugodilo, temveč mu je ugodilo v celoti.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo tožnici, napačno uporabilo 155. člen ZPP in veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. Rs, št. 67/2003, v nadaljevanju OT), saj je po mnenju pritožbenega sodišča prisodilo tudi stroške, ki niso bili potrebni za pravdo. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi Odvetniške tarife neupravičeno priznalo 100 točk za posvet s stranko (že zajeto v postavki tožbe - tar. št. 15 tč. 1 b OT), 50 točk za sestanek s stranko (že zajeto v postavki zastopanja na naroku - tar. št. 15 tč. 3 a OT), 100 točk za pregled in študij izvedenskega mnenja z dne 30. 9. 2009 in 3x po 100 točk za pregled in študij dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 20. 10. 2009, z dne 23. 11. 2009 in z dne 11. 12. 2009 (navedeni stroški pregleda in študija so zajeti že v postavki sestave vsakokratne pripravljalne vloge na izvedensko mnenje ter dopolnilno mnenje - tar. št. 15 tč. 2 OT ) ter 100 točk za posvet s stranko (že zajeto v postavki sestave pritožbe - tar. št. 15 tč. 4 ), skupno torej 650 točk in ne 750 točk kot uveljavlja pritožba. Pritožba namreč navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tudi 100 točk za vlogo z dne 18.12.2009, saj meni, da se navedena vloga v skladu z 4. odstavkom 286. a členom ZPP kot nepravočasna ne bi smela upoštevati in se zato zanjo ne bi smeli priznati stroški, vendar so pritožbene navedbe neutemeljene. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 21. 12. 2009 je razvidno, da je sodišče prve stopnje navedeno vlogo upoštevalo, tožena stranka pa temu ni ugovarjala. Potem, ko je sodišče prejeto vlogo na naroku izročilo toženi stranki, je le-ta po vpogledu celo izjavila, da ne potrebuje dodatnega roka za razjasnitev glede navedb v tej vlogi. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo 650 točk, kar pomeni, da znašajo potrebni stroški 2170 točk in ne 2820 točk, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR le-ti znašajo 996,03 EUR. Z upoštevanjem 2% materialnih stroškov do 1000 točk (9,18 EUR) in 1% nad 1000 točk (5,37 EUR) ter od skupnega zneska še 20% DDV, to je višini 202,12 EUR, pa stroški postopka skupno znašajo 1.212,70 EUR.

V skladu z navedenim je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v stroškovnem delu (IV. točka izreka) tako, da je znesek „1.582,58 EUR“ znižalo na znesek „1.212,70 EUR“. V preostalem pa je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrniti in potrditi v nespremenjenem izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (I., II., in III. točka izreka). O stroških odgovora na pritožbo pa je odločilo, da jih tožnica trpi sama, saj z njim ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 394/2009
• VDSS sodba Psp 267/2009
• Sodba VIII Ips 378/2008