<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Psp 151/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.151.2010
Evidenčna številka:VDS0005438
Datum odločbe:20.05.2010
Področje:INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:delna invalidska pokojnina - izplačevanje pokojnine

Jedro

Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 27. 3. 2008 in z dne 21. 12. 2007 ter da se ji prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 195,61 EUR na mesec od 27. 8. 2003 do 8. 10. 2007 in da ji toženec izplača do pravnomočnosti te sodbe zapadlo delno invalidsko pokojnino v roku 15 dni. Obenem je s sklepom tožbo za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine za čas od 9. 10. 2007 do 31. 3. 2008, zavrglo in sklenilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je tožnica vložila pritožbo smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da ji pripada pravica do delne invalidske pokojnine z dnem priznanja pravice do dela s skrajšanim delovnim časom od 27. 8. 2003 dalje. Navaja, da je v tem obdobju zaradi nezmožnosti za delo delala le polovičen delovni čas in lahko naknadno predloži dokaz, da je zaradi zdravstvenega stanja 14. 10. 2005 morala izpisati sina iz gostinske šole, da je prevzel večji del njenega dela. Kljub temu je morala plačevati prispevke za poln delovni čas. Zahteva, da se ji povrnejo preveč plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje ter se ji izplača delna invalidska pokojnina za ves čas, ali pa ji toženec pri izračunu pokojninske osnove upošteva zavarovalno osnovo za čas od 27. 8. 2003 do 8. 10. 2007 in zavarovalno osnovo za leto 1993 in 1995, ki ni zajeta.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in dodatno v zvezi s pritožbenimi navedbami poudarja naslednje.

V 159. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je določeno, da se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Izplačevanje delne invalidske pokojnine je torej pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in to na tistem delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica s sodbo opr. št. Psp 821/2006 z dne 27. 9. 2007 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 27. 8. 2003 dalje in ji je bila priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom štiri ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine. Posebej pa je bilo s citirano sodbo odločeno, da bo o odmeri delne invalidske pokojnine odločil toženec v roku 30 dni. Pomeni, da je bila tožnici šele s to sodbo priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in da je šele z dnem pravnomočnosti sodbe in s tem izvršljivosti, tožnica lahko pravno formalno začela delati s skrajšanim delovnim časom od polnega. S citirano sodbo je bila tožnici sicer priznana tudi pravica do delne invalidske pokojnine, ker je bila spoznana za invalida III. kategorije invalidnosti, sama odmera in posledično tudi njeno izplačevanje pa je bilo naloženo tožencu. Na podlagi 93. člena ZPIZ-1 delovni invalid pridobi pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine. Šele potem, ko delovni invalid pravico do dela s skrajšanim delovnim časom realizira, se mu delna invalidska pokojnina odmeri in prične izplačevati. Izplačevanje delne invalidske pokojnine je namreč izrecno vezano na pričetek dejanskega dela na tistem delu, na katerem ima zavarovanec glede na ugotovljeno delovno zmožnost, to pravico, to je pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, priznano (1. odstavek 159. člena ZPIZ-1).

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec, je pravilno na podlagi tožničine vloge, v kateri je navedla, da je začela delati s skrajšanim delovnim časom z 9. 10. 2008, od tega dne dalje delno invalidsko pokojnino odmeril in od 9. 10. 2007 tudi pričel izplačevati. Tožnica je bila vse od 1. 11. 2001 prijavljena v zavarovanje kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom. Šele pravnomočna sodba, s katero je bila tožnica spoznana za invalida III. kategorije invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, predstavlja pravno podlago in temelj za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom in temu ustrezno tudi plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Skladno s 7. členom ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Glede na določbo 33. člena tega zakona se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev začne z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti in se zaključi z dnem vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti.

Vse dokler je bila tožnica v ustrezen register vpisana kot s.p. (1. 11. 2001), je obstajala dolžnost obveznega zavarovanja (15. člen ZPIZ-1) ter plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje za poln delovni čas. Gre za sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je določen z zakonom in vezan na obstoj določenega pravnega razmerja (delovno razmerje, s.p.) in ne temelji na prostovoljni odločitvi posameznega zavarovanca, ali bo zavarovan ali ne. To pomeni, da je vsak zavarovanec, če je v določenem pravnem razmerju, obvezno zavarovan in da ni nobene podlage za vračanje prispevkov, ne glede na to, ali je prišlo do zavarovalnega primera in uživanja določenih pravic ali ne.

Glede na vse obrazloženo na pritožbeno rešitev ne bi v ničemer vplivalo dokazovanje tega, da je izpisala svojega sina iz gostinske šole in da je prevzel večji del njene dejavnosti. Tudi sicer se tožnica na to, da je izpisala svojega sina in da je delala skrajšan delovni čas, sklicuje prvič šele v pritožbi in že zato glede na določbo 337. člena ZPP te pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Neutemeljene in brez kakršnekoli podlage pa so tudi tožničine zahteve, da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva njena zavarovalna osnova od 27. 8. 2003 do 8. 10. 2007 in zavarovalna osnova za leto 1993 in 1995. Skladno z določbo 184. člena ZPP tožeča stranka lahko do konca glavne obravnave spremeni tožbo. To se pravi, da lahko spremeni tožbo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, ne pa pred pritožbenim sodiščem. Takšnega tožbenega zahtevka oziroma spremembe tožbe tožnica pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala oziroma postavila.

Glede na vse obrazloženo, ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 15, 33, 93, 159, 159/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ4NjM5