VDSS sodba Psp 141/2010

Jedro

Tožnica kot uživalka vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila na podlagi tega, da je imel njen pokojni mož pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ od 1. 8. 1998 dalje, ni aktivno legitimirana za uveljavljanje priznanja in izplačila starostne pokojnine po pokojnem možu za nazaj za čas od leta 1991 do 1998, saj je po smrti moža v letu 2002 pridobila le pravico do vdovske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca z dne 28. 11. 2008 in se tožnici prizna pravica in izplačilo pokojnine po pokojnem J.I. za čas od 18. 12. 1991 do 31. 7. 1998 in, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni, toženki pa naloži v plačilo stroške postopka ter pritožbene stroške. Meni, da je podana pravna podlaga za priznanje pravice do pokojnine po pokojnem možu na podlagi novele ZPIZVZ-A, saj je pokojni mož tožnice pridobil pravico do vojaške pokojnine na podlagi odločbe toženke z dne 28. 1. 1999. Citiranega zakona ni mogoče razlagati tako, da učinkuje šele na podlagi pravnih dejstev, nastalih od dne uveljavitve ZPIZVZ, ampak že od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do vojaške pokojnine po vojaških predpisih oziroma po splošnih predpisih. Meni, da razlaga sodišča prve stopnje pomeni, da za osebe, ki so pridobile pravico do vojaških pokojnin, na podlagi pravnih dejstev, nastalih pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, in družinske člane teh oseb, Republika Slovenija ni prevzela obveznosti, čeprav so bili pogoji za njihovo priznanje v celoti izpolnjeni. S takšno razlago je kršena pravica teh oseb in njihovih družinskih članov do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, saj je za obstoj pravice odločilen čas pridobitve pravic, ne pa izpolnitev pogojev zanjo. Po stališču pritožbe bi bila s takšno odločitvijo kršena tudi pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožba pojasnjuje, kako je v Republiki Sloveniji bilo zagotovljeno varstvo pravic uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. ZPIZVZ ureja položaj upravičencev, ki so po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pridobili oziroma izpolnili pogoje za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ureja pa tudi položaj tistih družinskih članov, ki po vojaških predpisih formalno še niso pridobili pravice do pokojnin, pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev pa bodo po tem zakonu in tako ta ureditev omogoča vzpostavitev enakopravnega položaja med upravičenci, ki so pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev glede na čas: pred uveljavitvijo tega zakona ali po uveljavitvi. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in, da je pravilno uporabilo materialno pravo.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 28. 11. 2008, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo toženke z dne 18. 3. 2008, s tem sklepom pa je bila zavržena zahteva tožnice za priznanje pravice in izplačilo pokojnine po pokojnem J.I. po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev za obdobje od 18. 12. 1991 do 31. 7. 1998.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, v bistvo pa se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj v ničemer ne navaja, da bi bila podana zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, da bi sodišče prve stopnje kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma ga ne bi ugotovilo niti pritožba ne pove, v čem bi bila podana kršitev določb pravnega postopka.

Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno (341. člen ZPP).

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja pa to tudi iz podatkov v upravnem spisu toženke, ki je priložen sodnemu spisu, je razvidno, da je pokojni J.I. na podlagi odločbe organa toženke z dne 28. 1. 1999, od 1. 8. 1998 dalje pridobil pravico do starostne pokojnine. Dne 19. 4. 2002 je J.I. umrl.

Tožnici, vdovi J.I., je bila na podlagi njenega zahtevka z dne 3. 5. 2002 z odločbo toženke z dne 26. 6. 2002 priznana pravica do vdovske pokojnine od 1. 5. 2002 dalje.

Tožnica je dne 16. 5. 2007 vložila vlogo pri toženki, s katero je uveljavljala priznanje in izplačilo starostne pokojnine po pokojnem možu, tudi za nazaj in sicer za čas od 18. 12. 1991 do 31. 7. 1998.

Sodišče prve stopnje je citiralo pravilne določbe materialnega prava in jih tudi pravilno uporabilo, ko je štelo, da je materialna podlaga za rešitev sporne zadeve Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami).

Pritožba pravilno na kratko povzema historiat ureditve po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev od leta 1991 dalje, pri tem pa napačno izhaja iz tega, da je vdovska oziroma družinska pokojnina po ZPIZVZ urejena specifično, torej drugače, kakor je ta pravica urejena po splošnih predpisih.

Pomembno je to, da je vdovska pokojnina izvedena pravica iz pokojnine umrlega zavarovanca ali uživalca pravic iz pokojninskega in invalidske zavarovanja. Tožnici je tako bila priznana pravica do vdovske pokojnine z odločbo toženke z dne 26. 6. 2002, na podlagi tega, da je imel pokojni zakonec tožnice J.I. pravico do starostne pokojnine po ZPIZV od 1. 8. 1998 dalje.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ-A, Ur. l. RS, št. 118/2006) se je v 15. členu ZPIZVZ za 1. odstavkom dodal nov 2. odstavek, ki se glasi: „Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upravičencu, ki je pridobil državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91- I, 30/91-I, 38/92, 13/94 in 96/02), na njegovo zahtevo starostna, predčasna, invalidska oziroma vdovska ali družinska pokojnina, za katero je izpolnil pogoje iz 4. odstavka 2. člena tega zakona, prizna in izplača za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. oktobra 1991 dalje. Pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine se upravičencu izplačajo v zneskih, ki bi jih prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo.“ Ob upoštevanju tega, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, pravilno. Tožnica je pridobila pravico do vdovske pokojnine, upoštevajoč to, da je pokojni J.I. bil upravičenec in uživalec starostne pokojnine po ZPIZVZ od 1. 8. 1998 dalje. Upoštevajoč načelo neodtujljivosti se lahko podedujejo le zapadli zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče podedovati. Pravica do družinske oziroma do vdovske pokojnine po umrlem upokojencu, pa ne pomeni podedovane pravice, temveč gre za drugo pravico iz zavarovanja pokojnega zavarovanca, ki je bil iz naslova obveznega zavarovanja zavarovan tudi za primer smrti. Tožnica tako kot uživalka vdovske pokojnine po pokojnem možu ni aktivno legitimirana za uveljavljanje priznanja in izplačila starostne pokojnine po pokojnem možu za nazaj za čas od leta 1991 do 1998, saj je po smrti moža v letu 2002 pridobila le pravico do vdovske pokojnine.

Ob takšnem tolmačenju, kakor je navedeno zgoraj, sodišče prve stopnje ni kršilo pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave Republike Slovenije, niti pričakovanih pravic iz pokojninskega zavarovanja.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, v skladu s 353. členom ZPP, zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in ob tem sklenilo, da tožnica trpi stroške pritožbe sama, kar je v skladu s 154. členom ZPP v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 150/2004
• Sodba VIII Ips 369/2009
• VDSS sodba Psp 228/2009