VDSS sodba Psp 695/2009

Jedro

Ker tožnica, razen zaslišanja strank, ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev navedb, da ponujene zaposlitve čiščenja prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, in ker iz zbranih listin ne izhaja, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na zmožnost opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom, je zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

:

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi Urada za delo ... tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2007 in Centralne službe št. ... z dne 8. 1. 2008, s katerima je tožena stranka dokončno odločila, da se tožnica s 7. 9. 2007 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb ter da se 6 mesecev po dokončnosti odločbe ne more ponovno prijaviti v evidenco. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožnici priznajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter v 2. točki izreka sklenilo, da stroške socialnega spora plača proračun Republike Slovenije.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/08) pritožila tožeča stranka in predlagala, da jo sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožnica odklonila ustrezno oz. primerno zaposlitev. Dela čistilke prostorov pri delodajalki J.R. ni zmožna opravljati, ker si je pred leti v prometni nesreči poškodovala desno roko, v posledici pa je njena delovna zmožnost zmanjšana. Izpolnjevala je vse obveznosti brezposelnih oseb, redno se je javljala kot iskalka zaposlitve in opravljala dodatna izobraževanja. Pred leti se je prijavila za delo pri obiranju sadja, vendar dela ni zmogla. Opozarja na izvedensko mnenje specialista travmatologa, ki ga je priložila pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, iz katerega izhaja, da je zaradi poškodbe roke omejeno delovno zmožna. Na razgovoru z morebitno delodajalko je tožnica pojasnila zdravstvene težave, omejeno gibljivost desne roke ter nezmožnost dviganja bremen težjih od 3 kg. Opisuje dogajanje na razgovoru z delodajalko, na katerem je bila seznanjena, da delodajalka potrebuje eno delavko krajši 4 urni delovni čas in eno za polni delovni čas 8 ur dnevno. Zaveda se, da je bila dolžna delodajalki pojasniti, kakšne zdravstvene težave ima, ker to lahko vpliva na opravljanje delovnih obveznosti. Izpolnitev obrazca o odklonitvi zaposlitve ji je naložila predstavnica tožene stranke N.J. Šele ko je prejela odgovor na tožbo, je ugotovila, da je izpolnila in podpisala zapisnik o odklonitvi zaposlitve. Ravnanje tožene stranke pomeni kršitev pravic brezposelnih oseb. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov in ob upoštevanju navedb strank pravilno uporabilo materialno pravo in tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Pritožba ne navaja, katere postopkovne določbe naj bi sodišče prve stopnje kršilo, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku pri prvostopenjskem sodišču ni bilo bistvenih kršitev, na katere je, v okviru pritožbenih razlogov, dolžno sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti.

Osebe, vključene v aktivne politike zaposlovanja pri toženi stranki, morajo izpolnjevati obveznosti, določene z zaposlitvenimi načrti, kar pomeni, da aktivno iščejo zaposlitev, kot določa 11. alineja 1. odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami). Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, med ostalim tudi, če oseba, vpisana v evidenco odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči, da delodajalec odkloni njeno zaposlitev (4. alinea 1. odstavka 70. člena ZZZPB).

Listine, ki sta jih predložili stranki ne izkazujejo, da je bila tožnica pripravljena sprejeti delovno mesto čistilka prostorov, vendar naj to ne bi bilo mogoče zaradi zdravstvenih težav oz. omejene delovne zmožnosti ali zaradi nesoglasja delodajalke. Tožnica je predložila dve izvedenski mnenji, specialista plastične kirurgije z dne 9. 11. 2002 in specialista travmatologa z dne 19. 4. 2006. V obeh se ugotavlja tožničina zmanjšana splošna življenjska aktivnost in tudi zmanjšana zmožnost za dela, pri katerih bi obremenjevala desno roko. V mnenjih ni ugotovitve, da je tožnica popolnoma nezmožna za lažja fizična dela, pri katerih bi obremenjevala tudi poškodovano desno roko. Obe mnenji sta starejšega datuma, zadnje je bilo izdelano na podlagi osebnega pregleda tožnice dne 12. 4. 2006, to je več kot leto dni pred izdajo napotnice tožene stranke za zaposlitev za nedoločen čas s krajšim delovnim časom (priloga B1). Novejše mnenje zdravnice svetovalke, specialistke medicine dela, z dne 15. 10. 2007 navaja, da tožnica v poškodovani desni roki nima funkcionalnih izpadov in je za delo čistilke zmožna.

Podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti, kot določa 2. odstavek 4.b člena ZZZPB. Zaposlitveni načrt je po 3. členu v spornem obdobju veljavnega Pravilnika o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 2/99 s spremembami) določal zlasti aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve ter tudi ustrezno in primerno zaposlitev. Po 2. odstavku 3. člena Pravilnika je brezposelna oseba s podpisom zaposlitvenega načrta prevzela obveznosti, ki iz njega izhajajo. Tožena stranka je predložila štiri zaposlitvene načrte, sestavljene v obdobju od 4. 10. 2006 do 3. 10. 2007, v vseh je kot primerna zaposlitev za tožnico med ostalimi navedeno tudi delo čistilca prostorov. Tožnica je vse izvode zaposlitvenih načrtov podpisala, kar pomeni, da je bila z vsebino seznanjena in v načrtih ni njenih pripomb ali pridržkov glede zmožnosti opravljanja dela zaradi posledic poškodbe.

Tožnica trditve, da ponujene zaposlitve čistilke prostorov s skrajšanim delovnim časom ni odklonila, ni dokazala. Zapisnik o odklonitvi zaposlitve (priloga B3) izkazuje drugače. Kot razlog odklonitve zaposlitve je navedla posledice poškodbe desne roke in omejitev, da v desni roki nima moči ter ne more dvigati bremen, težjih od 3 kg. V vlogi v postopku pri prvostopenjskem sodišču dne 20. 6. 2008 je kot dokaz predlagala zaslišanje strank, nato pa se, kljub vabilu, ki ga je sodišče pravilno, kot določa 2. odstavek 261. člena ZPP, vročilo tožničini pooblaščenki, tožnica glavne obravnave dne 28. 10. 2009 ni udeležila in svoje odsotnosti tudi ni upravičila. Predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice je bil tudi po oceni sodišča druge stopnje relevanten za ugotovitev spornih dejstev, pomembnih za odločbo, kot določa 257. člen ZPP. Na podlagi izpovedi tožnice bi se sodišče prve stopnje lahko neposredno prepričalo o njeni zmožnosti za delo, predvsem pa bi tudi ugotovilo, kako je potekal pogovor na predstavitvi delodajalca dne 7. 9. 2007 ter na podlagi katerih dejstev je tožena stranka ugotovila, da je tožnica odklonila zaposlitev, kar ima po 4. alineji 1. odstavka 70. člena ZZZPB za posledico izbris iz evidence brezposelnih oseb. Ker tožnica razen zaslišanja strank ni predlagala nobenega drugega dokaza v potrditev njenih navedb, da zaposlitve ni odklonila in ker iz zbranih listin ne izhaja jasna ugotovitev, da je za delo pri čiščenju prostorov popolnoma nezmožna, zlasti glede na možnost opravljanja v skrajšanem delovnem času, je sodišče prve stopnje, potem, ko tudi tožena stranka ni vztrajali pri izvedbi dokaza z zaslišanjem njenih delavk, pravilno zahtevek za odpravo dokončne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, zavrnilo. Aktivno iskanje zaposlitve, kot so ga tožnici nalagali vsi zaposlitveni načrti, po prepričanju sodišča druge stopnje, pomeni tudi ustrezno aktivnost pri utemeljevanju zahtevkov in uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Zaradi tožničine pasivnosti, ko je predlagala zaslišanje, nato pa se naroka ni udeležila, je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo zbrane listine, iz katerih izhaja, da tožnica za delo čiščenja prostorov v skrajšanem času ni bila povsem nezmožna in je ugotovitev tožene stranke, da je zaposlitev odklonila, utemeljena.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo.

Ker s pritožbo ni uspela, je tožnica stroške pritožbenega postopka dolžna nositi sama, kot določa 154. člen ZPP.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 71/2012
• VDSS sodba Psp 444/2015
• VDSS sodba Pdp 292/2011