VDSS sodba Psp 326/2010

Jedro

Ker ima tožnik na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pravico do sorazmernega dela predčasne pokojnine po ZPIZ-1, ni upravičenec do dodatka k pokojnini iz 1. člena ZZSV, ki pripada državljanom Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, kljub temu da ima na Hrvaškem pravico do predčasne pokojnine. Zato tudi nima pravice do letnega dodatka iz 4. b člena ZZSV.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 3. 3. 2008 in opr. št. ... z dne 5. 10. 2007 ter se tožniku prizna pravica do letnega dodatka po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ. Hkrati je ugotovilo, da sta odločbi tožene stranke opr. št. ... z dne 3. 3. 2008 in opr. št. ... z dne 5. 10. 2007 pravilni in zakoniti.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, v kateri navaja, da nikjer v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Ur. l. RS, št. 45/92, s spremembami, v nadaljevanju: ZZSV) ni navedeno, da je letni dodatek k pokojnini iz 4. b člena odvisen od dodatka po 1. členu. Meni, da je v 1. členu ZZSV izrecno navedeno, da so upokojenci iz republik nekdanje SFRJ izenačeni s slovenskimi upokojenci, ki imajo celotni letni dodatek, pri čemer ga sam nima niti kot slovenski niti kot hrvaški upokojenec. S tem je postavljen v diskriminatoren položaj napram enim in drugim upokojencem, ker prejema samo sorazmerni del letnega dodatka za slovenski del pokojnine, ne pa tudi sorazmernega dela za hrvaški del pokojnine, kjer je tudi pridobil večji delež pokojninske dobe. Celotnega letnega dodatka tako ne prejema po nobenem kriteriju in je zato brez zakonske osnove postavljen v diskriminatoren položaj. Navaja tudi, da obstaja več primerov, ko so imeli upokojenci delovno dobo delno v Republiki Sloveniji in delno v nekdanjih državah SFRJ, takih primerov pa ZZSV posebej ne obravnava, zato je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo brez zakonske podlage. Predlaga ugoditev pritožbi in da se mu prizna celotni letni dodatek. Prejema namreč sorazmerni del letnega dodatka k slovenskemu delu pokojnine, kar predstavlja manjši delež (cca. 30,53 EUR). Hrvaška pokojnina predstavlja večji del njegovih dohodkov in meni, da je zaradi socialne varnosti upravičen tudi do sorazmernega dela letnega dodatka k tej pokojnini po ZZSV, saj le-ta izenačuje hrvaške upokojence s slovenskimi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 3. 3. 2008 v zvezi s prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 5. 10. 2007, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do letnega dodatka po ZZSV. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do dodatka k pokojnini po 1. členu ZZSV, zato po 4. b členu istega zakona nima pravice do letnega dodatka.

V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do letnega dodatka po ZZSV.

Pravna podlaga je podana v 4. b členu ZZSV, kjer je določeno, da upravičenec, ki je pridobil pravico do pokojnine v kateri od drugih držav na območju nekdanje SFRJ, ki poleg pokojnine ne izplačuje dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka tistim, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka pod pogoji in v višini, kot je določena za uživalce pokojnin, ki so bile uveljavljene pri slovenskem nosilcu zavarovanja.

Iz podatkov v spisu je razvidno, česar pritožba tudi ne izpodbija, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke z dne 20. 11. 2002 na podlagi dopolnjene dobe v Republiki Sloveniji v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) glede na Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97 - MP 21/97) od 1. 7. 2000 dalje priznana pravica do sorazmernega dela predčasne pokojnine. Hkrati je bilo z isto odločbo odločeno, da tožnik od 12. 9. 2000 nima pravice do dodatka k hrvaški pokojnini po ZZSV, priznanega z odločbo z dne 22. 3. 2001, že izplačani zneski dodatka k hrvaški pokojnini pa so se od 12. 9. 2000 do 31. 8. 2001 poračunali. Z odločbo tožene stranke z dne 15. 10. 2007 je bil tožniku od 24. 10. 2003 dalje sorazmerni del predčasne pokojnine odmerjen brez zmanjšanja, s to odločbo pa se je nadomestila odločba z dne 20. 11. 2002. Tožnik se zoper odločbo ni pritožil in je le-ta postala dokončna in pravnomočna.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnik glede na to, da prejema sorazmerni del predčasne pokojnine po ZPIZ-1 in torej ni upravičenec do dodatka po 1. členu ZZSV, ni upravičen do letnega dodatka po 4. b členu istega zakona. ZZSV v 1. členu državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, zagotavlja pravico do dodatka k pokojnini po tem zakonu. Namen Zakona o dopolnitvi zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Ur. l. RS, št. 129/06, v nadaljevanju ZZSV-B), s katerim je bil dodan 4. b člen, pa je bil, da se slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnine od nosilcev zavarovanja v drugih državah na območju nekdanje SFRJ poleg dodatka k pokojnini iz tujine prizna še dodatni pravici, in sicer pravico do enkratnega letnega dodatka ter dodatka za pomoč in postrežbo v zneskih kot gredo upokojencem, ki so pokojnino uveljavili pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Že sodišče prve stopnje je torej pravilno pojasnilo, da je letni dodatek le dodatna pravica, ki gre upravičencem do dodatka k pokojnini, zaradi česar so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na drugačno razlogovanje 4. b člena in 1. člena ZZSV neutemeljene.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je zaradi tega, ker ne prejema celotnega letnega dodatka v diskriminatornem položaju napram ostalim slovenskim upokojencem, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se v skladu s 136. c členom ZPIZ-1 uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu, tudi letni dodatek izplačuje v sorazmernem delu, zaradi česar so tožnikove pritožbene navedbe o diskriminatornem obravnavanju neutemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 551/2009
• VDSS sodba Psp 357/2016
• Sklep VIII Ips 150/2004