VDSS sodba Psp 305/2010

Jedro

V posebno osebno olajšavo iz 3. odstavka 113. člena ZDoh-2 (za katero se po 3. alineji 16. člena ZŠtip znižajo prejemki dijakov in študentov, prejetih preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela), za določitev skupnega dohodka družine za pridobitev pravice do državne štipendije se vštejejo znesek splošne olajšave, ki se prizna vsakemu rezidentu pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega člana in obe olajšavi, določeni glede na dosežen dohodek v letu, v katerem se odmerja dohodnina iz 2. in 3. odstavka 111. člena ZDoh-2.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

„Odpravita se odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 10. 2009 in št. ... z dne 8. 12. 2009 ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.“

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Centra za socialno delo ..., št. ... z dne 19. 10. 2009 in odločba tožene stranke št. ... z dne 8. 12. 2009 ter da se tožeči stranki prizna državna štipendija za študijsko leto 2009/2010.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Ne strinja se z odločitvijo, da se mu ne prizna splošna olajšava. Meni, da je podlaga za priznanje splošne olajšave 4. odstavek 16. člena Zakon o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/07, 63/07, v nadaljevanju ZŠtip) oziroma bi bilo potrebno upoštevati pravnomočno odločbo DURS. Ne strinja se z razlago, da imajo posebna pravna pravila prednost in da zaradi tega ni moč hkrati upoštevati drugih splošnih pravnih pravil. Nadalje navaja, da 3. alinea 1. odstavka 16. člena ZŠtip napotuje na 113. člen Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06, s spremembami, v nadaljevanju ZDoh-2), v katerem je določeno, da je posebna osebna olajšava enaka znesku splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2. Sodišče je ugotovilo, da splošna olajšava znaša 3.959,60 EUR, vendar tega pri znesku posebne osebne olajšave ni upoštevalo. Poleg tega se tudi ne strinja z višino ugotovljenega dohodka na družinskega člana, saj sodišče ni upoštevalo stroškov za obvezne prispevke za socialno varnost, ki bi se morali odšteti od dohodka, ki je osnova za dodelitev štipendije. Sam mora namreč plačevati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in tudi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se mu prizna pravica do državne štipendije.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08, v nadaljevanju: ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 8. 9. 2009 zaprosil za nadaljnje prejemanje državne štipendije za šolsko leto 2009/2010. Z odločbo Centra za socialno delo ..., št. ... z dne 19. 10. 2009 je bila njegova zahteva zavrnjena, hkrati pa je bilo odločeno, da državna štipendija, ki jo je tožnik pridobil z odločbo z dne 10. 10. 2008 za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009, v šolskem oziroma študijskem letu 2009/2010 miruje in se ne izplačuje. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za pridobitev štipendije v šolskem letu 2009/2010. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo drugostopenjskega organa tožene stranke št. ... z dne 8. 12. 2009 zavrnjena kot neutemeljena.

Pravna podlaga v tem socialnem sporu je podana v določbah ZŠtip, kjer je urejena pravica do državne štipendije. V 2. alinei 1. odstavka 48. člena ZŠtip je določeno, da štipendijsko razmerje pri državni štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za pridobitev štipendije. Način izračuna in ugotavljanje dohodka na družinskega člana ZŠtip določa v 15. členu, kateri dohodki in prejemki se upoštevajo v skupni dohodek družine pa v 16. členu.

V tem socialnem sporu je sporno, ali se tožniku pri ugotavljanju skupnega dohodka v letu 2008 upošteva tudi splošna olajšava po ZDoh-2. Tožnik je namreč že v predsodnem kot v sodnem postopku navajal, da bi bilo potrebno upoštevati tudi splošno olajšavo v skladu z ZDoh-2, kakor mu jo je pri odmeri dohodnine upošteval DURS.

Sodišče prve stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da v skladu z ZŠtip pri ugotavljanju skupnega dohodka v letu 2008 ni mogoče upoštevati splošne olajšave po ZDoh-2, kot to uveljavlja tožnik, saj ZŠtip tega v svojih določbah ne predvideva. ZŠtip v 1. odstavku 16. člena natančno določa, kateri dohodki in prejemki se upoštevajo pri ugotavljanju skupnega dohodka in na kakšen način se ti dohodki upoštevajo, pri čemer ni nikjer navedeno, da bi bilo potrebno upoštevati tudi splošno olajšavo po ZDoh-2. V 4. odstavku 16. člena je tudi izrecno določeno, da se dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke, odtegnjene od teh dohodkov. ZŠtip torej ne daje pravne podlage za uporabo splošne olajšave po ZDoh-2, zaradi česar pritožbene navedbe o upoštevanju le-te niso utemeljene. Pravna podlaga tudi ni podana v dokončni odločbi DURS o izračunu dohodnine za leto 2008 (priloga A/4) glede na 2. odstavek 15. člena ZŠtip, kot to zmotno uveljavlja pritožba. Po 2. odstavku 15. člena ZŠtip se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov, drugi podatki davčnega organa, podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz drugih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je iz dokončne odločbe o odmeri dohodnine mogoče ugotoviti zgolj podatke o dohodkih, ki jih je zavezanec prejel. Kako se nato ti podatki o dohodkih upoštevajo pri ugotavljanju skupnega dohodka pa izrecno določa že citirani 16. člen ZŠtip.

Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo višino posebne osebne olajšave, za katero se zniža prejemek študentov v skladu s 3. alineo 1. odstavka 16. člena ZŠtip. Tožnik je v letu 2008 kot študent prejel dohodek v višini 8.881,31 EUR, kar ni sporno, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da se le-ta zniža za posebno osebno olajšavo v višini 2.959,60 EUR (in ne za 2.929,60 EUR kot je to ugotovila tožena stranka), pri čemer je po mnenju pritožbenega sodišča izhajalo iz napačnega materialno pravnega stališča.

V 3. alinei 1. odstavka 16. člena ZŠtip je določeno, da se v skupni dohodek upoštevajo prejemki dijakov in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, znižani za posebno osebno olajšavo, določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini. V tretjem odstavku 113. člena ZDoh-2 je določeno, da se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Po 1. odstavku 111. člena istega zakona v zvezi s Pravilnikom o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2007) se vsakemu rezidentu prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.959,60 EUR. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 10/2008, v nadaljevanju ZDoh-2A), ki se je že uporabljal pri odmeri dohodnine za leto 2008 je bil v 111. členu dodan nov 2. in 3. odstavek. V 2. odstavku je določeno, da se poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja v najem in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov - razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo - v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega 6.800,00 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.000,00 eurov letno. V 3. odstavku pa je določeno, da se poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja v najem in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov - razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo - v letu, za katero se odmerja dohodnina, presega 6.800,00 eurov in ne presega 9.000,00 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.000,00 eurov letno. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 78/2008, v nadaljevanju ZDoh-2B), ki se je prav tako že uporabil pri odmeri dohodnine za leto 2008, se je v 111. členu v 2. in 3. odstavku število „6.800“ nadomestilo s številom „8.300“, v 3. odstavku pa število „9.000“ s številom „9.600“.

ZŠtip torej v 3. alinei 16. člena glede določitve posebne osebne olajšave napotuje na 3. odstavek 113. člena ZDoh-2, le-ta pa določa, da je znesek posebne osebne olajšave enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Izhajajoč iz gramatikalne razlage 3. odstavka 113. člena ZDoh-2, je potrebno pri določitvi zneska posebne osebne olajšave po stališču pritožbenega sodišča upoštevati celoten 111. člen ZDoh-2, ki nenazadnje tudi nosi naslov „splošna olajšava“. Znesek splošne olajšave je po 111. členu ZDoh-2 določen v 1. odstavku, ki se prizna vsakemu rezidentu pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega člana, in v 2. ter 3. odstavku, ki določata olajšavo glede na dosežen dohodek v letu, v katerem se odmerja dohodnina. V tožnikovem primeru to pomeni, da je potrebno poleg olajšave po 1. odstavku 111. člena ZDoh-2, ki je glede na zgoraj navedene predpise v letu 2008 znašala 2.959,60 EUR (ni sporno, da tožnik živi sam v gospodinjstvu in se sam vzdržuje), potrebno upoštevati še olajšavo po 3. odstavku istega člena v višini 1.000,00 EUR, ki je določena glede na dohodek, katerega je tožnik dosegel v letu 2008 (ni sporno, da je v letu 2008 prejel 8.881,31 EUR iz naslova dohodkov študentov in 22,43 EUR iz naslova drugih prejemkov). Znesek splošne olajšave po 111. členu ZDoh-2 torej znaša 3.959,60 EUR, kar je potrebno, glede na že obrazloženo, upoštevati kot znesek posebne osebne olajšave.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju zneska posebne osebne olajšave izhajalo iz zmotnega materialno pravnega stališča, na katerem je temeljila tudi odločitev tožene stranke, je dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem skupnega dohodka, ki ga je tožnik dosegel v letu 2008 ostalo nepopolno ugotovljeno, kar posledično vpliva na odločitev glede nadaljnjega prejemanja državne štipendije v šolskem letu 2009/2010. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 1. alineo 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 in 355. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo, akta tožene stranke z dne 19. 10. 2009 in z dne 8. 12. 2009 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, saj bo le-ta ob upoštevanju zgoraj navedenega stališča z dostopom do vseh podatkov, potrebnih za odločitev in ustrezno metodologijo izračuna najhitreje ponovno odločila v zadevi, s čimer bo nezakonitost odpravljena.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 372/2011
• VDSS sodba Psp 334/2010
• VDSS sodba Psp 265/2011