VDSS sodba X Pdp 829/2009

Jedro

Akt o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca ni nezakonit, saj ima delodajalec glede na potrebe delovnega procesa, glede na organizacijo dela in z namenom racionalizacije poslovanja ter upoštevaje razmere na trgu pravico s splošnim aktom po lastni presoji spremeniti poimenovanje delovnih mest, spremeniti zahteve za zasedbo delovnih mest in določiti drugačne pogoje za napredovanje, kar lahko privede do spremenjenega vrednotenja delovnih mest in posledično do nižjih osnovnih plač. Vendar s takšnim ravnanjem ne more posegati v že pridobljene pravice delavcev niti ne more enostransko posegati v sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe o zaposlitvi se namreč lahko spremenijo le s soglasjem posameznega delavca ali v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s prilogami udeleženca kolektivnega delovnega spora v nasprotju z zakonom.

Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj, ki sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava in sicer določbe 8. člena v zvezi z 20. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007). Ta določa vsebino splošnih aktov delodajalca in prepoveduje, da bi delodajalec s splošnim aktom urejal tiste pravice, ki se smejo urediti le v kolektivnih pogodbah, kadar je pri delodajalcu organiziran sindikat. Udeleženec je z izpodbijanim aktom poleg organizacije in sistemizacije uredil razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in tarifne skupine, določil višino osnovne plače za posamezno delovno mesto in napredovanja na delovnih mestih. S tem aktom je tako posegel v že pridobljene pravice delavcev, kar se je na individualni ravni uresničilo s podpisovanjem novih pogodb o zaposlitvi. Glede na citirano določbo ZDR tudi ni možno uporabiti 60. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (KP dejavnosti, Ur. l. RS, št. 37/96 - 4/2005). Zato predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na pravilno uporabo materialnega prava pazilo tudi po uradni dolžnosti. Izpodbijano sodbo je preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je udeleženec v postopku sprejemanja akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predlagatelju poslal predlog akta, nato pa obravnaval njegovo mnenje in se do mnenja opredelil. Po obravnavi predlagateljevega mnenja je sprejel akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s prilogami, ki mu ni mogoče očitati nezakonitosti zgolj zaradi tega, ker se udeleženec do mnenja ni opredelil tako, kot je predlagatelj pričakoval. Po oceni sodišča prve stopnje določba 8. člena ZDR ni bila kršena, prav tako pa tudi ne določba 49. člena ZDR, ki določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v njegovi pogodbi o zaposlitvi ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca. Če je namreč delodajalec določena delovna mesta drugače poimenoval, spremenil nekatere zahteve in jih drugače ovrednotil, to ne pomeni posega v pridobljene pravice v smislu citirane določbe ZDR. Zato je predlog kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijane sodbe. Po 1. odstavku 8. člena ZDR mora predloge splošnih aktov, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Udeleženec je predlagatelju predlog akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest posredoval pred sprejemom, predlagatelj pa je svoje mnenje tudi podal. V skladu z 2. odstavkom 8. člena ZDR je nato udeleženec pred sprejemom navedenega akta mnenje sindikata obravnaval in se do njega opredelil. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 3. odstavka 8. člena ZDR, ki naj bi prepovedal razvrstitev delovnih mest, njihovo vrednotenje in napredovanja z drugim aktom, kot kolektivno pogodbo. ZDR namreč ne določa, da je samo kolektivna pogodba tisti akt, s katerim je pri delodajalcu, kjer so organizirani sindikati, možno urediti razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede, vrednotenje delovnih mest in napredovanja. Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede in skupine, vrednotenje delovnih mest, določitev osnovnih plač in napredovanja niso pravice, za katere bi zakon predpisoval, da jih je mogoče urediti le z zakonom ali s kolektivno pogodbo (kot je to npr. določeno za delovni čas, primere sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, za dodatke k plači, odpravnine itd.). Določba 3. odstavka 8. člena ZDR dovoljuje delodajalcu, da določene, za delavca ugodnejše pravice, uredi tudi v splošnem aktu, kadar sklepanje podjetniške kolektivne pogodbe – ker pač ni organiziranega sindikata - ni možno. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima delodajalec glede na potrebe delovnega procesa, glede na organizacijo dela in z namenom racionalnejšega poslovanja na eni strani, pa tudi razmere na trgu na drugi strani, pravico s splošnim aktom po lastni presoji spreminjati poimenovanja delovnih mest, zniževati (ali višati) zahteve za zasedbo delovnih mest in določati pogoje za napredovanje, kar vse lahko privede tudi do spremenjenega vrednotenja delovnih mest oziroma posledično do nižjih osnovnih plač, ki pa ne smejo biti nižje od plač, ki jih za posamezni tarifni razred določa KP dejavnosti (ali podjetniška KP).

Sprememba spornega akta tudi ne pomeni posega v že pridobljene pravice delavcev, saj sprejem akta neposredno na pravice delavcev nima učinka. S spremembo akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest delodajalec ne pridobi pravice enostransko posegati v sklenjene pogodbe o zaposlitvi. V kolikor ima posamezni delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ta velja v nespremenjeni vsebini naprej, kljub sprejetemu aktu. Spremeni se lahko le s soglasjem delavca (47. člen ZDR) ali v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove (90. člen ZDR).

Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženec z izpodbijanim aktom ni kršil pravic delavcev in da ta akt tudi ni v nasprotju z zakonom.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep X Pdp 804/2019
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 4/2020
• VDSS Sklep X Pdp 334/2017