UPRS Sodba III U 256/2020-10

Jedro

Sodišče sodi, da bi moral toženec prejeto tožničino obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom in pisno odredbo šteti za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, obrnila najprej z obvestilom o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, dne 14. 9. 2020 pa je tožencu predložila obvestilo in pisno odredbo, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 19. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: toženec) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožničina vloga za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom, zavrže (1. točke izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je sklep takse prost (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženec navaja, da je tožnica dne 18. 11. 2020 vložila vlogo za uveljavljanje pravice do navedene subvencije. Tožnica je delo s skrajšanim delovnim časom odredila delavki A.A. z dnem 1. 9. 2020. Ob sklicevanju na prvi odstavek 16. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUOOPE), po katerem lahko delodajalec vlogo za dodelitev subvencije vloži najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, toženec ugotavlja, da je tožnica zamudila rok za vložitev vloge, zato je vlogo zavrgel na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

3. Tožnica navedeni sklep izpodbija s tožbo v upravnem sporu. V tožbi pojasnjuje, da je bilo treba tožencu sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom v roku 3 delovnih dni od odreditve, kar je tožnica tudi storila: delavki je odredila delo s skrajšanim delovnim časom od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020¹ in to tožencu po elektronski pošti sporočila 3. 9. 2020. Dne 14. 9. 2020 je tožencu po spletu predložila odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom in obvestilo o pričetku skrajšanega delovnega časa. Do zagate je prišlo, ker je bil način oddaje vloge za to subvencijo (drugače kot pri ostalih) sestavljen iz dveh aplikacij (Posredovanje dokumentacije in Oddaja vloge), slednja je bila nenamerno spregledana. Tožnica meni, da bi moral elektronski sistem vlagatelja samodejno opomniti, da mora poleg posredovane dokumentacije oddati še vlogo, sicer je pravočasno oddana dokumentacija brez pomena. Toženec bi moral odreagirati na predloženo dokumentacijo, tako bi tožnica dobila povratno informacijo o zadevi. Pojasni še, da je toženca večkrat klicala po telefonu in da je po odgovoru referentke o tem, katere vloge se trenutno obdelujejo, tožnica razumela, da se glede na veliko število vlog njena še ni začela obdelovati. Šele ko se je pisno obrnila na kontaktni center, je referent povedal, da mora biti vloga v sistemu vidna kot oddana, kar pa ni bila, zato je tožnica vlogo oddala dne 18. 11. 2020. Poudarja, da je v konkretni zadevi namen oddaje vloge nedvoumno izkazan. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijani sklep odpravi.

4. Toženec, ki je sodišču predložil upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu. Navaja, da ga je tožnica dne 3. 9. 2020 obvestila o odreditvi dela skrajšanem delovnem času in da je dne 14. 9. 2020 predložila odredbo, zamudila pa je predpisani 15-dnevni rok za oddajo vloge. Vlogo za pridobitev predmetne subvencije in dokumentacijo je bilo res treba oddati preko dveh ločenih portalov oziroma aplikacij, vendar bi tožnica to morala vedeti. Očitno je bila premalo skrbna. Toženec predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožnica v vlogi z dne 16. 3. 2021 vztraja pri svojih stališčih. Poudarja, da oddaja obvestila in odredbe o skrajšanem delovnem času nima pomena brez oddaje vloge, da je sicer vloga nepopolna in da je bil tožničin namen oddaje vloge nedvoumno izkazan.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi med strankama postopka ni sporno, da je tožnica s 1. 9. 2020 pri njej zaposleni delavki odredila delo s skrajšanim delovnim časom in da je toženca o tem obvestila 3. 9. 2020, dne 14. 9. 2020 pa mu je predložila obvestilo in pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom. Prav tako ni sporno, da je tožnica po tem, ko je od toženca izvedela, da omenjenega obvestila in odredbe ni štel za vlogo, dne 18. 11. 2020 vložila (novo) vlogo za uveljavljanje predmetne subvencije. Sporno pa je, ali bi moral toženec prejeto obvestilo in pisno odredbo obravnavati kot nepopolno vlogo za uveljavljanje zadevne subvencije oziroma delnega povračila nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE ter postopati po določbah prvega odstavka 67. člena in petega odstavka 68. člena ZUP.

8. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je eden od ukrepov, ki ga je država sprejela za blažitev posledic epidemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) v gospodarstvu. Na podlagi določb ZIUOOPE se s 1. 6. 2020 za delodajalce ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena navedenega zakona vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju: ZIUPDV) pa v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega kot Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, predpisuje, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Delodajalec k vlogi iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE priloži: (1) dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE, (2) podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE, in (3) soglasje za objavo podatkov iz 20. člena ZIUOOPE (drugi odstavek 16. člena ZIUOOPE).

9. Sodišče po navedenem sodi, da bi moral toženec prejeto tožničino obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom in pisno odredbo šteti za (nepopolno oziroma nerazumljivo) vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica tako na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, obrnila najprej z obvestilom o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, dne 14. 9. 2020 pa je tožencu predložila obvestilo in pisno odredbo, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP. Če je bila ta nepopolna oziroma nerazumljiva (kot takšno pravna teorija šteje tudi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, kaj vložnik z njo zahteva²), bi moral toženec v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnice v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. Ker toženec (kar med strankama postopka ni sporno) ni ravnal tako, s tem tožnici ni omogočil, da bi popravila oziroma dopolnila vlogo, ki bi se, če bi bile pomanjkljivosti pravilno odpravljene, na podlagi petega odstavka 68. člena ZUP lahko štela za pravočasno in popolno vlogo, o kateri bi toženec mogel meritorno odločati. Tako pa se je tožnica, kot navaja in česar toženec samega po sebi ne prereka, po pridobitvi informacije s strani toženčevega referenta (da v septembru 2020 vloženega obvestila in odredbe ni štel za vlogo v smislu prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE) dne 18. 11. 2020 odzvala z novo vlogo, ki pa je bila (kot nova) zavržena kot prepozna.

10. To pa pomeni, da je toženec s svojim ravnanjem v nasprotju s prvim odstavkom 67. člena ZUP kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, saj je po navedenem mogla vplivati na odločitev v zadevi. Zaradi takšne kršitve se sme po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni akt izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.

11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral zaradi opisane nezakonite opustitve postopanja toženec šteti, da tožnica roka iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE ni zamudila, in postopati oziroma odločati temu ustrezno.

12. Sklepno sodišče dodaja, da je pri presoji obravnavane zadeve sledilo stališčem, kot jih je Upravno sodišče sprejelo v sodbi I U 217/2021-13 z dne 16. 6. 2021.

13. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

-------------------------------
¹ Delavka je delo s skrajšanim delovnim časom nato opravljala od 1. 9. 2020 do 31. 10. 2020, saj je po 1. 11. 2020 uveljavljala odsotnost z dela zaradi višje sile (upravičena odsotnost starša zaradi varstva otrok v času zaprtja vrtcev in šol).
² E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, IUS SOFTWARE in GV Založba, Ljubljana 2017, str. 169.

Datum zadnje spremembe:

14.10.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 92/2021-18
• UPRS Sodba III U 199/2020-9
• UPRS Sodba I U 42/2021-10