UPRS Sodba I U 530/2021-13

Jedro

Kot je tožnici pravilno pojasnila tožena stranka, lahko v primeru, če potrebuje nadaljnje pravno svetovanje ali zastopanje v novih sodnih postopkih, vloži ponovno prošnjo za dodelitev BPP.

Namen razrešitve odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP je to, da se odvetnik, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti, razreši, in namesto njega postavi nekdo drug. Namen tega instituta ni sankcioniranje neustreznega dela dodeljenega odvetnika, zato razrešitev v primeru, da je izvajanje BPP že zaključeno, ne sledi navedenemu namenu citirane zakonske norme.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom zavrnila predlog tožnice za razrešitev odvetnika A.A., ..., ..., ki je bil z odločbo tožene stranke Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi je toženka navedla, da je bila tožnici z odločbo Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1574/2018 ter v postopku mediacije od 1. 11. 2018 dalje. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A., ki je 21. 1. 2019 toženki pravočasno vrnil napotnico z dokazili o zastopanju. Dne 21. 2. 2020 je tožnica toženki po elektronski pošti poslala nepodpisan predlog za razrešitev navedenega odvetnika v vseh zadevah BPP, kjer je še določen za izvajanje. Njen predlog je bil zavržen s sklepom Bpp 564/2020 z dne 22. 6. 2020. Zoper ta sklep je tožnica sprožila upravni spor, v katerem je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1130/2020-7 z dne 24. 11. 2020 tožbi zoper 2. točko izreka sklepa Bpp 564/2020 z dne 22. 6. 2020 ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Toženka je nato tožnici pojasnila, da iz njenih tožbenih navedb v upravnem sporu I U 1130/2020-7 izhaja, da se je njen nepodpisan predlog za razrešitev odvetnika A.A. nanašal zgolj na zadevo Bpp 2844/2018, zato bo o predlogu tudi odločeno v tej zadevi. V nadaljevanju povzema tožničine navedbe iz predloga za razrešitev. Tožnica predlaga razrešitev, ker je odvetnik ni seznanil s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1944/2019 (v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1574/2018 z dne 28. 1. 2019, zoper katero je tožnica sama vložila laično pritožbo), niti ni seznanil sodišča z okoliščino, da je po odločbi Bpp 2884/2018 že mesece ne zastopa več, saj je v vseh zadevah, tudi zadevi Bpp 2884/2018, zahteval svojo razrešitev. Tožnica je v predlogu za razrešitev z dne 6. 8. 2020 navedla, da je potrebno odvetnika A.A. razrešiti, saj v zadevi, ki je pod opr. št. II P 1574/2018 tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zvezi s spremembo zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine in naknadno vpisane hipoteke po izdaji sodbe ni bilo pravnega svetovanja o možnih pritožbenih poteh, niti je ni odvetnik obvestil o sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v tej pravdni zadevi. Tudi ni izvedel pravnega zastopanja v dveh drugih zadevah, ki ju navaja. Sodba v zadevi II P 1571/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani pa ne obravnava pravne situacije, zaradi katere potrebuje pravno svetovanje in posvet z odvetnikom, ki bo določen namesto odvetnika A.A., saj iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani izhaja le, da tožnica v ponovljenem postopku ni predlagala ustreznih tožbenih sprememb glede hipotekarnega kredita. Pomembno je, da se ji dodeli drug odvetnik, ki bi ji pravno svetoval glede prejete sodbe, ki je povezana z lastništvom, kar vpliva tudi na druge sodne postopke in že dodeljeno BPP ali morebitne nove vloge za BPP. Toženka je odločila, da tožničin predlog ni utemeljen, saj ga je podala po tem, ko je bila dodeljena BPP že izčrpana in sicer z izdajo in vročitvijo sodbe sodišča I. stopnje v zadevi II P 1574/2018. Iz spisa Bpp 2844/2018 pa ne izhaja, da bi odvetnik A.A. pred izčrpanjem BPP predlagal svojo razrešitev v tej zadevi. Nadaljnji postopek s pritožbo in revizijo je izven obsega dodeljene BPP v zadevi Bpp 2844/2018, zato so nerelevantne vse tožničine navedbe, da ni bilo nobenega pravnega svetovanja o možnih pritožbenih poteh in da je odvetnik ni obvestil o vročeni sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1944/2019. Za razrešitev navedenega odvetnika v tej zadevi so nerelevantne navedbe o ravnanjih oz. opustitvah odvetnika v drugih BPP zadevah. V zvezi s tožničinimi navedbami, da je pomembno, da se ji dodeli drug odvetnik, je toženka navedla, da ima možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP po tretjem odstavku 26. člena v povezavi s petim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) na kar je tožnico opozorila 14. 8. 2020 in 16. 12. 2020.

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da odpravi odločbo Bpp 2844/2018 z dne 21. 1. 2021 in z novo odločbo določi za izvajanje drugega odvetnika, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da še vedno ni določen odvetnik, ki bi ji pravno svetoval v zadevi II P 1574/2018 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Pravno pomoč še vedno potrebuje in sicer v zvezi s sodbo, ki je bila izdana v navedeni zadevi. Odvetnik A.A., ki je bil z odločbo Bpp 2844/2018 določen za izvajanje BPP, je ni korektno zastopal. Po tem, ko je pred dvema letoma predlagal, da se ga razreši, se ni več zmenil za številne sodne postopke, kjer je bil še vedno dolžan izvajati BPP za tožnico. Tožnica je s ponovno vlogo zaprosila za pravno svetovanje v zadevi II P 1574/2018, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, saj ji več stvari še vedno ni bilo pojasnjenih. Tudi po izdaji sodbe je potrebno pravno svetovanje glede pravnega položaja, ki ga prinaša sodna odločitev. Zastopanje odvetnika A.A. je bilo malomarno in za tožnico škodljivo. Tako kot določeni drugi odvetniki, si odvetnik A.A. prizadeva, da tožnica v zvezi s svojo nepremičnino ne bi prejela ustreznih pravnih pojasnil. Odvetniku B.B., ki je tožnico zastopal namesto odvetnika A.A., je bilo v interesu, da se tožničine nepremičnine odtuji, s tem namenom pa tožnici ni prikazal dejanskega pravnega položaja. Če bi tožnica pristala in sprejela ponudbo za prodajo nepremičnine neki drugi odvetnikovi stranki, potem pravnih pojasnil res ne bi več potrebovala. Odvetniki niso želeli slediti tožničinemu predlogu in v pravdnem postopku, ko je še potekal, niso pripravili ustreznih vlog glede naknadno vpisanih hipotek. Prav tako ji niso pojasnili, kakšen je njen pravni položaj glede lastništva, glede na to, da je zemljiško knjigo vpisana zaznamba na podlagi razveljavljene sodbe. Jasno je, da je odvetniku v interesu, da se tožničine nepremičnine odtuji in da tožnica ni pravno poučena o trenutnem stanju, ki ga je prinesla sodba v ponovljenem postopku. Pravdni postopek je potekal ravno zato, da bi tožnica pridobila del nepremičnin, zato tožnico zanima, kakšne so njene pravice in obveznosti v zvezi z izdano sodbo. Ker gre v tej zadevi za pravno svetovanje, BPP ne more biti izčrpana, če odvetnik tožnice ni korektno zastopal in ji je pomanjkljivo svetoval, vse z namenom, da bi nepremičnino prodala neki njegovi stranki. Odvetnik A.A. je sicer v svojem predlogu za razrešitev v številnih zadevah, kjer je bil določen za izvajanje BPP, naveden precej majav razlog za razrešitev, ki pa mu je tožena stranka brez vprašanj sledila. Po tem, ko je bil zoper to razrešitev vložen upravni spor, je odvetnik opustil vsakršno zastopanje tožnice v vseh zadevah, čeprav še ni bil razrešen. Nesmiselno bi bilo vztrajati, da odvetnik zastopa tožnico, glede na to, da je že pred predlagano razrešitvijo skrbel le za svoje interese v zvezi s tožničino nepremičnino.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi.

4. Sodišče je tožbo vročilo tudi odvetniku A.A. kot prizadeti stranki, ki je v odgovoru na tožbo navedel, da je to že šesta tožba tožnice, ki jo je prejel v odgovor s strani Upravnega sodišča RS, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje odgovore na tožbe v zadevah I U 590/2019, I U 1229/2019, I U 1301/2019, I U 1303/2019 in I U 1278/2020. Navaja še, da so tožničine trditve povsem neresnične in žaljive ter, da je bilo zastopanje izvedeno strokovno in s ciljem pomagati tožnici. Slednja sicer situacije ne razume, zaradi česar prihaja do vedno novih in nepotrebnih sporov v zvezi z njeno nepremičnino. Medsebojno zaupanje med tožnico in prizadeto stranke je bilo povsem porušeno, zato je upravičeno prišlo do razrešitve prizadete stranke kot postavljenega odvetnika. Sklepno sodišču predlaga, da tožničin zahtevek zavrne.

5. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 530/2021-12 z dne 31. 8. 2021 je zadevo obravnavala sodnica posameznica.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Med strankama obravnavane zadeve ni sporno, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1574/2018 ter v postopku mediacije, od dne 1. 11. 2018 dalje, ter da je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi II P 1574/2018 izdalo sodbo še preden je tožnica pri toženi stranki vložila predlog za razrešitev odvetnika, postavljenega z odločbo Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018. Sporno pa je, ali BPP, ki je bila tožnici dodeljena z navedeno odločbo, vključuje tudi pravno svetovanje glede pravnega položaja, ki je za tožnico nastal na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 1574/2018. Ugotovitev tožene stranke, da naj bi bila dodeljena BPP po odločbi Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018 že izčrpana, je namreč razlog, zaradi katerega je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin predlog za razrešitev dodeljenega izvajalca BPP.

8. ZBPP v prvem odstavku 26. člena določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli: za pravno svetovanje; za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena se šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP). Za pravno zastopanje iz prvega odstavka tega člena se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvensodno poravnavanje sporov (četrti odstavek 26. člena ZBPP). V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Pristojni organ za BPP lahko (med drugim) dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

9. Tožnici je bila z odločbo tožene stranke Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1574/2018 ter v postopku mediacije od 1. 11. 2018 dalje.

10. Pravdni postopek pred sodiščem I. stopnje se zaključi, ko sodišče izda odločbo o glavni stvari¹ (sodbo ali sklep) oz. ko je ta vročena strankama². Postopek II P 1574/2018, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je bil tako zaključen najkasneje dne 29. 1. 2019, ko je bila sodba sodišča (glede na navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jih tožnica ne prereka) vročena tožničinemu pooblaščencu. BPP, ki je bila tožnici dodeljena z odločbo tožene stranke Bpp 2844/2018 z dne 14. 11. 2018, je bila tako 29. 1. 2019 zaključena, saj tudi pravno svetovanje, ki je bilo kot oblika BPP dodeljeno tožnici, po presoji sodišča obsega zgolj pravno svetovanje, povezano s postopkom II P 1574/2018. To pa pomeni, da postavljeni odvetnik na podlagi te odločbe tožnici ne more več nuditi storitev BPP. Tožničine navedbe, da izvajanje BPP še ni zaključeno, ker je potrebno še pravno svetovanje glede pravnega položaja, ki ga prinaša sodna odločitev, so posledično neutemeljene. Kot je tožnici pravilno pojasnila tožena stranka, lahko v primeru, če potrebuje nadaljnje pravno svetovanje ali zastopanje v novih sodnih postopkih, vloži ponovno prošnjo za dodelitev BPP.

11. V zvezi s tožbenimi navedbami, da BPP ne more biti izčrpana, ker je odvetnik ni korektno zastopal in ji je pomanjkljivo svetoval, ker je imel interes, da tožnica svojo nepremičnino proda neki njegovi stranki, sodišče tožnici pojasnjuje, da je namen razrešitve odvetnika po devetem odstavku 30. člena ZBPP to, da se odvetnik, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti, razreši, in namesto njega postavi nekdo drug. Namen tega instituta ni sankcioniranje neustreznega dela dodeljenega odvetnika, zato razrešitev v primeru, da je izvajanje BPP že zaključeno, ne sledi navedenemu namenu citirane zakonske norme.

12. Glede na zgoraj navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno je namreč pravno vprašanje, ali je BPP, ki je dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, izčrpana z izdajo sodbe v tem postopku, ali pa obsega tudi pravno svetovanje v zvezi s pravnim položajem, ki je nastal na podlagi sodbe.

14. Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, ki je v zadevi II U 468/2011 z dne 17. 10. 2012 navedlo: „[...] je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči C.C. le-ta odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato se sodišče strinja z organom za brezplačno pravno pomoč, da je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena do (prve) odločitve na prvi stopnji, to je do izdaje sodbe dne 6. 3. 2008.“
² Takšno stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS v zadevi III U 309/2010 z dne11. 3. 2011, v kateri je sodišče navedlo:„Glede na to, da je bil obseg storitve z odločbo jasno in nedvoumno določen, je zadnje opravilo v okviru postopka na prvi stopnji vročitev prvostopne odločbe.“ Enako tudi v sodbah Upravnega sodišča RS II U 114/2014 z dne 15. 10. 2014 in I U 890/2016 z dne 10. 1. 2017.

Datum zadnje spremembe:

07.10.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 475/2014
• UPRS Sodba III U 127/2022-24
• UPRS Sodba I U 373/2018-19