<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 107/2021-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:II.U.107.2021.9
Evidenčna številka:UP00046949
Datum odločbe:09.06.2021
Senat, sodnik posameznik:Violeta Tručl (preds.), Nevenka Đebi (poroč.), Mojca Medved Ladinek
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP

Jedro

Ugotovitev, da je tožnik dolžnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova, ni zadostuje za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal zakonskega pogoja na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZBPP, torej verjetnosti obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Bpp 112/2021 z dne 30. 3. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z 22% DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi izvršilnega postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. I 486/2020, v katerem je dolžnik. Postopek izvršbe je bil začet na podlagi izvršilnega naslova. Ob pogledu v vlogo tožnika je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnik dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, ter tako sodi v kategorijo prosilcev, ki se jim brezplačna pravna pomoč ne dodeli. Tako je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po četrtem odstavku 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi v celoti. Podrejeno, da se odločba razveljavi in vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka. Tožnik meni, da 8. člen ZBPP je v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije, saj neenakopravno obravnava stranke v postopku, ki sta po zakonu enakopravni in gre za diskriminacijo glede na položaj v sodnem postopku. Ne obstaja razlog, ki bi utemeljeval, da se na eni stranki v pravnem razmerju pomaga z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, na drugi strani pa nesorazmerno nalaga obveznosti po dokazovanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Verjetnost obstoja izpolnitve pa organ za brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku sploh ni preverjal, prav tako ni pridobil listin iz izvršilnega spisa glede razlogov ugovora dolžnika z dne 13. 1. 2021 in sklepa z dne 18. 2. 2021. Organ za brezplačno pravno pomoč ni povzel, kaj šele da bi se opredelil do navedenih listin z vidika verjetnosti. Verjetnost obstoja obstoji namreč vedno in dokler ni o zadevi pravnomočno odločeno. Ugovori in pritožbeni postopki pa so namenjeni prav tem. Tožnik kot dolžnik je vložil ugovor dne 12. 1. 2021, kateremu je sodišče s sklepom 18. 2. 2021 delno ugodilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 2. 1. 2021 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba v skupnem znesku 735,00 EUR ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (1. točka izreka). V preostalem delu pa ugovor zavrnilo kot neutemeljen (2. točka izreka), vsaki stranki pa naložilo, da krije svoje stroške postopka. Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da je plačilo izvedel na roke in da so vsa plačila bila do sedaj izvedena na roke zakonite zastopnice. Upnica oz. zakonita zastopnica upnice pa je pripoznala samo del prejetih plačil, potrdila pa je način plačila, ki se je vršil s plačilom na roke. Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil brez zaslišanja strank in brez zavrnitve dokaznega predloga, v tem delu arbitrarno in je odstopil od utečene sodne prakse v tem delu, saj stranki ni bila dana niti možnost zaslišanja in neposrednega sodelovanja pred organom za brezplačno pravno pomoč. Materialno pravo je tako organ za brezplačno pravno pomoč tudi nepravilno uporabil, saj že na podlagi navedenega in obrazložitve sklepa ter podatkov spisa ni ugotovilo verjetnost razlogov, po kateri je upravičencu potrebno odobriti brezplačno pravno pomoč, saj verjetnost na podlagi 8. člena ZBPP je vseskozi podana.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožbo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZBPP.

7. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

8. Po določbah ZBPP se brezplačno pravno pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (13. člena ZBPP, subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (24. člen ZBPP, objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

9. Po določbi četrtega odstavka 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

10. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, zoper sklep o izvršbi opr. št. I 486/2020, z dne 18. 2. 2021. Izvršba je bila predlagana na podlagi izvršilnega naslova1 zoper tožnika kot dolžnika. Izvršilni naslov se je nanašal na Sklep Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. N 124/2018 z dne 2. 11. 2018 na plačilo preživnine za ml. otroka tožnika.

11. Navedeno dejstvo, da je tožnik dolžnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova, ni zadostna ugotovitev za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč ni ugotavljal zakonskega pogoja na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZBPP, torej verjetnosti obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

12. Izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena oziroma je tako pomankljiva, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem sporu – ZUP).

13. Ker v postopku izdaje upravnega akta torej niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

14. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in se opredeliti do verjetnosti obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, predvsem tudi glede na zatrjevan ugovor tožnika, da plačila preživnine, ki jih je izvedel tožnik, upnica ni priznala. Organ za brezplačno pravno pomoč mora odločiti po pravilih ZUP in dati tožeči stranki tudi možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP), kar tožnik tudi uveljavlja kot tožbeni razlog ter ponovno odločiti o utemeljenosti prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč.

15. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

16. Določilo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu presodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Po določilu tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 22 % DDV v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka, pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

17. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------
1 Izvršilni naslovi so: 1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; 2. izvršljiv notarski zapis; 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 8-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ5MTg1