<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1237/2018-13

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1237.2018.13
Evidenčna številka:UP00043668
Datum odločbe:14.01.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Mojca Muha (preds.), mag. Marjanca Faganel (poroč.), Lara Bartenjev
Področje:JAVNI RAZPISI - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro

V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije št. 303-9-160/2017-5 z dne 19. 4. 2018 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje individualnih sejemskih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini - 2018 (v nadaljevanju Javni razpis) prijavo tožeče stranke z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnila ter v 2. točki izreka ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Iz razlogov sklepa sledi, da je bila prijava tožeče stranke na Javni razpis vložena pravočasno ter da je bila po zahtevani dopolnitvi formalno popolna. Pri pregledu izpolnjevanja pogojev pa je komisija, imenovana s sklepom direktorja agencije, ugotovila, da vloga ne izpolnjuje enega od predpisanih pogojev, in sicer pogoja iz 4. alinee 4. 1. točke javnega razpisa. V skladu s to točko se na Javni razpis ne morejo prijaviti podjetja, ki imajo neporavnane finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge pa vse do sklenitve pogodbe), pri čemer se šteje, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge oziroma do sklenitve pogodbe. Komisija je za preveritev teh podatkov zaprosila pri FURS ter prejela informacijo o neporavnanih obveznostih s strani tožeče stranke do države na dan oddaje vloge, kar pomeni, da tožeča stranka že omenjenega finančnega pogoja ne izpolnjuje in se zato njena vloga zavrne.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja tožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

4. V tožbi navaja, da je ugotovitev o neporavnanih obveznostih, ki jo vsebuje izpodbijani sklep, očitno napačna. Tožeča stranka redno plačuje vse finančne obveznosti. To je še sama preverila pri FURS in pridobila potrdili z dne 19. 4. 2018, iz katerih izhaja, da ima na dan 15. 2. 2018 oziroma 23. 2. 2018 plačane vse do takrat evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Pridobila je tudi potrdilo FURS-a z dne 20. 4. 2018, da ima na ta dan predložene vse obračune davčnega odtegljaja za obdobje zadnjih 24. mesecev. Medtem ko iz razlogov sklepa ni razvidno, zakaj tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja, kar pomeni, da sklep ni obrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka. Bistvena kršitev določb postopka pa je tudi v tem, da tožeči stranki ni bil posredovan podatek, ki ga je pridobila tožena stranka od FURS-a in zato ni imela možnosti, da se opredeli do posredovanih podatkov. Dejansko stanje pa je bilo, kot sledi iz predloženih potrdil, nepravilno in nepopolno ugotovljeno in hkrati napačno uporabljeno materialno pravo, kar vse je po prepričanju tožeče stranke razlog za to, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi. V odgovoru navaja, da je o vlogi tožeče stranke odločala v skladu s sodno prakso v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Na podlagi zaprosila je od FURS-a dne 12. 2. 2018 pridobila podatke, iz katerih izhaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za obdobje, ki ga določa Javni razpis. V skladu z navedenim je vlogo tožeče stranke zavrnila in pri tem odločila v skladu s pogoji razpisa. Tožeča stranka se je s prijavo na Javni razpis izrecno strinjala s pogoji razpisa in s tem izrecno, s podpisom izjave o strinjanju, sprejela tudi finančni pogoj, ki pa ga po zbranih podatkih ne izpolnjuje.

6. Glede neizpolnjevanja finančnega pogoja tožena stranka navaja, da je relevantno časovno obdobje, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogoja, jasno določeno v Javnem razpisu. Tako je določeno, da mora biti finančni pogoj izpolnjen v širšem časovnem okviru, medtem ko potrdila FURS-a, na katera se sklicuje tožeča stranka, ne zajemajo celotnega relevantnega časovnega okvira, temveč se s potrdili dokazuje samo, kakšno je bilo stanje na konkretna dneva 15. 2. in 23. 2. 2018. Časovno obdobje od dneva oddaje vloge 5. 1. 2018 do sklenitve pogodbe predstavlja bistveno daljše časovno obdobje, zato tožeča stranka z omenjenimi potrdili ne more izpodbiti zaključka iz izpodbijanega sklepa, po katerem finančnega pogoja ne izpolnjuje. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je imela tožeča stranka neporavnane obveznosti do države na dan oddaje vloge. Zato je bistveno dejansko stanje na konkretni dan 5. 1. 2018. V zvezi s tem datumom pa tožeča stranka ne navaja ničesar niti ne daje nobenih dokazil in zato ne dokaže pavšalnih tožbenih trditev, da je reden plačnik in da ima vedno poravnane vse davčne obveznosti. Obstoj neporavnanih obveznosti je tožena stranka ugotovila na podlagi uradnih podatkov, ki izhajajo iz evidenc FURS-a, ter na ta način pravilno ugotovila dejansko stanje in sprejela pravilno odločitev. Preveritev izpolnjevanja finančnega pogoja pri FURS je predvideno v razpisni dokumentaciji v 4. točki IV. razdelka II. dela. Ni pa predvideno, da bi se ugotavljali razlogi, iz katerih prijavitelji pogoja ne izpolnjujejo. Zato zadostuje in je tudi skladno s pooblastilom za pridobitev podatkov, da tožena stranka preveri zgolj dejstvo, ali so obveznosti izpolnjene ali ne, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru. Za opredelitev višine in vrste terjatev ne obstaja nikakršna podlaga, zato ne gre za podatka, ki bi ju morala vsebovati obrazložitev sklepa in so zato tožbeni očitki v tej smeri brez podlage in kot takšni neupoštevni. Pogoji razpisa so bili za vse udeležence enaki in znani vnaprej. S podpisom izjave o strinjanju se je tožeča stranka zavezala sprejeti vse pogoje razpisa, vključno s finančnim pogojem. S tem ko je tožena stranka prejela dopis FURS-a, iz katerega izhaja, da ima tožeča stranka neporavnane obveznosti do države, je bila tožena stranka zavezana, da izda izpodbijani sklep, saj bi sicer prišlo do neenakega obravnavanja prijaviteljev. Pri tem gre za jasne in preverljive podatke, na katere je bila tožena stranka vezana, zato ni bilo potrebno tožeči stranki zagotoviti možnosti, da se do teh podatkov opredeli, saj bi njeno izjavljanje v nobenem primeru ne privedlo do drugačne odločitve. Šlo je za situacijo, ko je bilo mogoče dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je posredovala FURS, tožeča stranka pa teh okoliščin tudi s tožbo ni uspela izpodbiti. Očitek neupoštevanja kontradiktornosti zato tožena stranka kot neutemeljenega zavrača.

7. Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi meni, da bi morala tožena stranka v konkretnem primeru izpeljati poseben ugotovitveni in ne skrajšani postopek. V primeru, ko odloča po skrajšanem postopku, je dolžna to v svoji odločbi tudi jasno in nedvoumno obrazložiti. Tožena stranka v sklepu ni navedla, da odloča po skrajšanem postopku, kar pomeni, da je bil postopek ugotovitveni, sicer pa bi bila v vsakem primeru dolžna ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev in stranki omogočiti, da zavaruje svoje pravice. Ponovno poudarja, da v sklepu ni razlogov, zakaj tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja, kar ji onemogoča, da to preveri pri FURS-u in predloži ustrezno potrdilo, niti ni bila v postopku pred izdajo sklepa obveščena o pridobljenem podatku, da ne izpolnjuje pogoja, in ji zato ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.

8. Tožena stranka v pripravljalni vlogi vztraja, da se v primeru javnih razpisov odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Drugačne zahteve tožeče stranke zavrača kot napačne in brezpredmetne, njeno sklicevanje na sodno prakso pa kot neutemeljeno in pravno napačno. Ponovno, enako kot v odgovoru na tožbo, zavrača tudi predložena potrdila kot neustrezna in s tem kot nerelevantna za odločitev. Ponovno in z istimi razlogi zavrača tudi očitke o pomanjkljivi obrazložitvi sklepa. Ker se je o vlogi tožeče stranke odločalo v skrajšanem postopku, pa šteje za brezpredmetne tudi očitke tožbe o kršitvi načela kontradiktornosti.

9. V drugi pripravljalni vlogi se tožeča stranka sklicuje na svoje navedbe, ki jih vsebuje prva pripravljalna vloga. Ponovno izpostavi, da ji v postopku odločanja o njeni vlogi ni bila dana možnost, da se opredeli do podatkov, ki so bili pridobljeni s strani FURS-a in s tem vzeta možnost, da dokaže nasprotno. Dejstvo je, da jo je tožena stranka pozvala k dopolnitvi prijave, to pa kaže tudi na to, da je vodila ugotovitveni in ne skrajšani postopek, kot skuša prikazati v svojih vlogah.

10. Tožba je utemeljena.

11. Poziv k dopolnitvi prijave in s tem vloge tožeče stranke še ne pomeni, da se v zadevi vodi ugotovitveni postopek, kot to zmotno meni tožeča stranka. Gre za poziv, ki šele vzpostavlja pogoje za to, da se o vlogi lahko vodi postopek oziroma da se o vlogi lahko odloča po vsebini, kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo.

12. Prav ima toženka tudi, ko navaja, da je z ozirom na pogoje Javnega razpisa lahko pridobila podatke od FURS-a kot uradne podatke o izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev in s tem tudi obravnavani podatek o (ne)izpolnjevanju omenjenega finančnega pogoja s strani tožeče stranke. Pravilno navaja tudi, kateri podatek je lahko pri tem zahtevala, oziroma za pridobitev katerih ni imela pooblastila.

13. Nima pa prav, ko navaja, da je bila na pridobljeni podatek vezana pri odločanju in da ji zato z odgovorom FURS-a ni bilo treba seznaniti tožeče stranke. Podatki oziroma izjava, ki jo je o izpolnjevanju omenjenega finančnega pogoja v prijavi na razpis (Priloga 1 k Obrazcu 2) posredovala tožeča stranka, je bila namreč drugače od odgovora, ki ji ga je posredovala FURS, saj tožeča stranka v prijavi pod kazensko in materialno odgovornostjo izrecno izjavlja, da finančni pogoj št. 3 iz Prijavnega obrazca izpolnjuje. Zato bi morala biti tožeča stranka z drugačnim odgovorom FURS-a seznanjena in ji s tem dana možnost, da dokaže nasprotno, oziroma da dokaže, da posredovani podatek FURS-a, po katerem finančnega pogoja ne izpolnjuje, ni pravilen. Vezanost organa na potrdila o dejstvih, o katerih se vodi javna evidenca in s tem na podatke, ki jih vsebujejo javne listine, namreč ni absolutna, temveč je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena oziroma da je javna listina nepravilno sestavljena (prim. 171. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Nenazadnje se lahko zahteva tudi sprememba podatkov v uradnih evidencah, če le-ti izkazano niso pravilni. Ker do seznanitve tožeče stranke z odgovorom FURS-a ni prišlo, je bila torej tožeča stranka prikrajšana za izjavo in morebitno ukrepanje vis-a-vis FURS še pred odločitvijo o njeni vlogi. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, to je takšna, za katero se domneva že po zakonu, da (lahko) vpliva na odločitev v zadevi, in ki zato v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 kot bistvena kršitev določb postopka narekuje odpravo izpodbijanega sklepa. Vrsta postopka, ki se je vodil v konkretnem primeru, pri tem ni bistvena. V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa. Uresničevanje navedenega nenazadnje zagotavljajo v konkretnem primeru tudi pogoji razpisa, ki ne omogočajo le formalnega dopolnjevanja vlog prijaviteljev, temveč v primeru dvoma v posredovane podatke tudi dodatne obrazložitve vlog s strani prijaviteljev (točka II. 4. A. razpisa).

14. Glede na povedano je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

15. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MTM4