UPRS Sodba I U 729/2020-90

Jedro

Ponovno štetje glasovnic ni dokaz, ki bi bil primeren za presojo (ne)veljavnosti identificiranih glasovnic ter tudi ne za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ki se dokazujejo z zapisniki volilnih odborov in volilnim imenikom ter tudi ne za ugotavljanje, ali je napaka v Poročilu mogla biti popravljena s popravnim sklepom kot administrativna napaka. Ponovno štetje glasovnic tudi ni primeren dokaz, s katerim bi se ugotavljala (preizkušala) verodostojnost ugotovljenega volilnega izida v primeru zatrjevanih nepravilnosti v volilni kampanji, ki niso bile ugotovljene. Če obstoj nepravilnosti ni ugotovljen, pa zgolj majhna razlika v številu glasov v volilnem rezultatu tudi ne more biti razlog za arbitrarno preverjanje pravilnosti ugotovljenega volilnega izida s ponovnim štetjem glasovnic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

III. O stroških zaslišanih prič bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1. V obravnavani zadevi gre za drugo odločanje tega sodišča. Prvič je sodišče presojalo zakonitost sklepa Občinskega sveta občine A. z dne 30. 1. 2019, s katerim je bilo odločeno, da se pritožba pritožnice zoper odločitve OVK Občine A., ki lahko vplivajo na potrditev mandatov ter zoper Poročilo OVK o izidu rednih lokalnih volitev za župana Občine A., ki so bile dne 2. 12. 2018, zavrne. Sodišče je s sodbo I U 446/2019 z dne 9. 4. 2019 razsodilo, da se pritožba pritožnice zoper omenjeni sklep zavrne. Po vloženi ustavni pritožbi pritožnice zoper navedeno sodbo je Ustavno sodišče z odločbo Up-676/19-25, U-I-7/20-7 z dne 4. 6. 2020 odločilo, da so členi 100, 101 in 102 ZLV v neskladju z Ustavo, sodbo Upravnega sodišča št. I U 446/2019 z dne 9. 4. 2019 in sklep Občinskega sveta Občine A. št. 032-0010/2018-48 z dne 30. 1. 2019 je v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe, razveljavilo in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v novo odločanje in kot način izvršitve odločbe določilo, da je do drugačne ureditve v ZLV za odločanje o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pristojno Upravno sodišče.

2. Pritožnica je dne 15. 1. 2019 na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) vložila pritožbo zoper odločitvi OVK občine A., s katero je le-ta na podlagi ugovora kandidata B.B. neveljavno glasovnico na volišču C. razglasila za veljavno, glasovnico na volišču v Č. pa za neveljavno ter zoper Poročilo o izidu volitev. Primarno predlaga, da že OVK, sicer pa OS občine A. njeni pritožbi ugodi ter zaradi nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev, ki vzpostavljajo dvom v pravilnost in zakonitost izvedenih volitev in ugotovljenega rezultata volitev glasovanja za župana občine A. v celoti razveljavi volitve v občini A. ter razpiše ponovni drugi krog volitev za župana občine A. na vseh voliščih občine A. oziroma odredi, da se opravi ponovno štetje vseh glasovnic drugega kroga volitev za župana, preveri vse neveljavne glasovnice ter ugotovi pravilen rezultat glasovanja, število oddanih in neveljavnih glasovnic ter o tem sestavi novo poročilo, ki naj ga posreduje OS občine A.. Podredno temu predlaga, da OVK občine A. predmetni tožbi ugodi in spremeni svojo odločitev ter Poročilo o izidu volitev tako, da 1. zaradi nepravilnosti pri glasovanju na voliščih D. in Č. v drugem krogu volitev za župana občine A. razveljavi volitve in glasovanje na teh dveh voliščih, izvedene dne 2. 12. 2018 ter na dveh voliščih razpiše ponovne volitve, 2. odpravi sklep OVK občine A. z dne 5. 12. 2018 v 1. točki izreka in glasovnico na volišču C., ki jo je na podlagi ugovora kandidata B.B. OVK razglasila za veljavno in glas štela za kandidata B.B., razglasi za neveljavno, 3. v primeru, da se ne ugodi 1. točki tega predloga, odpravi sklep OVK občine A. z dne 5. 12. 2018 v 2. točki izreka, odpravi sklep OVK občine A. z dne 18. 12. 2018 v celoti ter glasovnico na volišču Č., ki jo je na podlagi ugovora kandidata B.B. razglasila za neveljavno, razglasi za veljavno. Dodatno podrejeno še predlaga, da se 1. odpravi sklep OVK občine A. z dne 5. 12. 2018 v 1. točki izreka in se glasovnico na volišču C., ki jo je OVK razglasila za veljavno, razglasi za neveljavno in 2. da se odpravi sklep OVK z dne 5. 12. 2018 v 2. točki izreka, odpravi sklep OVK z dne 18. 12. 2018 v celoti ter glasovnico na volišču Č., ki jo je OVK razglasila za neveljavno, razglasi za veljavno ter na podlagi navedenega ugotovi, da sta oba kandidata dobila enako število glasov ter naj zato OVK oz. OS o izvolitvi med njima odloči z žrebom. Zahteva tudi, da se zadeva vrne v ponovno odločanje OVK, pri čemer zaradi dvomov v pristranost predsednika OVK predlaga tudi njegovo izločitev (E.E.) iz nadaljnjega odločanja v predmetnih postopkih in ga naj nadomesti podpredsednica OVK.

3. Pritožnica v pritožbi zatrjuje nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev in nepravilnosti na voliščih D., C. in Č.. V zvezi s Poročilom navaja, da je OVK v poročilu zapisala, da je v drugem krogu volitev za župana skupaj glasovalo 2047 volilnih upravičencev, od tega 2009 na voliščih, predčasno 36 volivcev in po pošti 2 volivca. Oddanih naj bi bilo 2044 glasovnic. Nato je zapisala, da je bilo v drugem krogu volitev med oddanimi glasovnicami neveljavnih 12 glasovnic, veljavnih pa 1900 glasovnic. Skupaj naj bi bilo torej v drugem krogu volitev za župana veljavnih in neveljavnih oddanih glasovnic 1912, kar pa ni skladno z navedbo v istih točkah Poročila, da naj bi bilo v drugem krogu skupaj oddanih 2044 glasovnic. Razlika med obema podatkoma je 132 glasov, kar predstavlja več kot 6 % od zatrjevanih oddanih glasov. To pa predstavlja tolikšno število glasov in takšno nepravilnost v Poročilu, da Poročilo ne predstavlja pravilnih in pravno upoštevnih podatkov in rezultatov in zato vzbuja utemeljen dvom v zakonitost volitev in ugotovljenega rezultata volitev.

4. Pritožnica v pritožbi zatrjuje nepravilnosti pri glasovanju na volišču D., ko naj bi v drugem krogu volitev za župana na navedenem volišču namesto volivca F.F. glasoval njegov brat G.G., o čemer je tudi obvestila OVK, OVK pa je bila o tem dodatno seznanjena tudi s strani pritožničinega pooblaščenca R.R. na 10. seji OVK dne 5. 12. 2018, kjer je R.R. od OVK zahteval, da se to preveri (zapisano tudi v zapisniku seje OVK). Navaja, da je ugotavljanje obstoja navedene kršitve v konkretnem primeru odvisno od dveh dejstev, in sicer ali se je po podatkih volilnega imenika za volitve dne 2. 12. 2018 F.F. udeležil glasovanja na drugem krogu volitev za župana in ali se stanje v volilnem imeniku ujema z dejanskem stanjem glede navedene osebe oziroma njene udeležbe na volitvah. Pritožnica je dne 4. 1. 2019 dobila uradno sporočilo H., v katerem se F.F. nahaja, da se je imenovani 2. 12. 2018 ves dan nahajal v bivalni enoti in da ni bil na izhodu izven bivalne enote, da se torej volitev dne 2. 12. 2018 ni udeležil. Pritožnica je o sumu, da je namesto F.F. glasovala druga oseba, že sama seznanila OVK ter nato zadevo odstopila naprej v pristojno reševanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v .... Pooblaščenec pritožnice je dne 11. 1. 2018 prejel dokument, ki naj bi bil kopija dela volilnega imenika, iz katerega naj bi bilo razvidno, da se F.F. volitev ni udeležil, vendar pa je pritožnica ob pregledu tega dokumenta ugotovila, da gre za dokument z datumom 18. 11. 2018, torej z datumom, ko je potekal prvi krog volitev, ne pa drugi krog. Na zaprosilo, da se ji posreduje kopija prevzemne dokumentacije OVK, iz katere izhaja koliko izvodov volilnega imenika je bilo prevzetih, pritožnica zaprošenega dokumenta od OVK ni prejela. Ker je OVK zadevo odstopila tožilstvu, je očitno štela, da je podan utemeljen sum, da je namesto F.F. glasovala druga oseba, saj sicer prijave tožilstvu ne bi podala. Namesto F.F. je torej glasoval nekdo drug, kar pomeni nezakonito oddan glas, pri čemer ni znano, ali je bila takšna glasovnica uvrščena med veljavne ali neveljavne in če je bila uvrščena med veljavne, za katerega kandidata je bil oddan glas.

5. Smiselno enako je treba ravnati tudi na volišču Č., kjer je prišlo do identične kršitve oziroma posega v volilno pravico posameznika, ko je druga oseba volivki, ko je že volila, vzela listič in spremenila njeno voljo, pri čemer je Upravno sodišče v sodbi I U 2454/2018 takšno ravnanje označilo kot nedopustno in presodilo, da to vpliva na veljavnost glasovnice oziroma glasovanja in odločilo, da razveljavitev volitev na navedenem volišču ni dopustna, ker je šlo za glasovnico, ki jo je bilo mogoče identificirati. Vendar pa v zvezi z volitvami na volišču Č. obstaja še drug, v bistvenem enak oziroma podoben primer, in sicer primer volivke I.I., ki je na volišče prišla v spremstvu vnuka J.J., ki jo je spremljal do volilnega pulta in do volilnega mesta in ko je navedena želela glasovati, je v njeno glasovanje posegel vnuk, ki je zavpil "ne to" in posegel v njeno glasovanje, kar je bilo zaznano s strani dveh njenih zaupnikov na volišču, in sicer K.K. in L.L., ki sta o tem tudi podala pisno izjavo (ki jo prilaga) ter na to opozorila volilni odbor, vendar pa volilni odbor dogodka v zapisniku ni evidentiral. Pritožnica tudi predlaga, da OVK spremeni odločitvi, s katerima je ugodila ugovorom kandidata B.B. ter odločila, da je sporna glasovnica z volišča Č. neveljavna, sporna glasovnica z volišča C. pa veljavna, saj sta takšni odločitvi OVK nepravilni in nezakoniti ne glede na vsebino zgoraj navedene sodbe Upravnega sodišča. OVK je z odločbo z dne 18. 12. 2018 ugodila ugovoru kandidata B.B. glede veljavnosti glasovnice na volišču Č. in odločila, da je glasovnica neveljavna. Šlo je za glasovnico, ki jo je oddala M.M. in glede katere je bil podan očitek, da je zanjo glasoval njen družinski član. Glasovnico je razglasila za neveljavno, ker naj bi šlo za poseg tretje osebe v glasovanje, pri čemer gre za smiselno enako situacijo kot v primeru I.I. na istem volišču. Po prepričanju pritožnice OVK ni imela podlage za takšno odločitev, s katero je glasovnico te volivke razglasila za neveljavno. M.M. je sicer o svoji volilni volji podala tudi pisno izjavo o dogajanju na volišču, da je zaradi slabega vida pomotoma obkrožila številko 1 namesto številke 2, na napako jo je opozoril sin N.N., zaradi česar je slednja po njegovem opozorilu prečrtala kandidata B.B. in obkrožila kandidatko O.O., za katero je želela glasovati. Njeno malo zmečkano glasovnico so nato vrgli v skrinjo. Volja te volivke je torej jasna, to je oddati glas za O.O., izkazana je s pisno izjavo volivke, na kateri je notarsko overjen njen podpis (ki jo tudi prilaga).

6. Z odločbo z dne 5. 12. 2018 je OVK ugodila ugovoru kandidata B.B. glede glasovnice z volišča C., kjer je nad imenom kandidata pod zaporedno številko 1 B.B. podpisana volivka in je to glasovnico razglasila za veljavno, glas pa štela za kandidata B.B.. Gre za glasovnico, ki jo je oddala volivka P.P., njeno glasovnico je volilni odbor C. na podlagi opozorila zaupnika pritožnice Z.Z.. štel za neveljavno, saj ni odražala njene volilne volje, temveč je bil na njej zgolj podpis volivke. Iz (priložene) izjave zaupnika Z.Z. izhaja, da je ta volivka glasovala na domu, pri čemer je bila pred samim glasovanjem poučena o načinu glasovanja. V času glasovanja se jo je pustilo samo, nato pa se je ob odpiranju glasovnic pri ugotavljanju volilnega izida volišča C. ugotovilo, da se je gospa na glasovnici zgolj podpisala, torej je ni izpolnila skladno z navodili. Njen podpis nad imenom prvega kandidata na glasovnici tako ne izkazuje jasno njene volilne volje in zato je to glasovnico treba razglasiti za neveljavno. O glasovnici pa bi se lahko presodilo tudi s pridobitvijo stališča same volivke.

7. V dopolnitvi pritožbe z dne 23. 1. 2019 pritožnica podaja dodatne razloge za utemeljenost njene pritožbe. Navaja, da je dne 21. 1. 2019 prejela notarsko overjeno izjavo S.S., v kateri je ta pojasnil, da je bila s strani kandidata B.B. v času pred volitvami tekom obiska pri občanu Š.Š. dana obljuba občanu T.T., da mu bo v zameno za glas na volitvah zagotovljena določena ugodnost, in sicer urejen asfalt do njegove hiše v letu 2019, ki si jo je Š.Š. zapisal v beležko, svojo beležko pa pokazal S.S. Pod zabeležko pa naj bi bil podpis kandidata B.B. Po mnenju pritožnice takšno ravnanje kandidata B.B. predstavlja nedopustno ravnanje v okviru predvolilne kampanje, kar izhaja tudi iz določb Kazenskega zakonika RS. Poleg navedenega sta na občino A. in tako tudi v roke pritožnice, prišli še dve pismi, in sicer pismo s podpisom Alojz, prejeto na občini dne 5. 12. 2018 ter pismo s podpisom Ž.Ž., prejeto na občini dne 18. 12. 2018, iz katerih prav tako izhajajo očitki, da naj bi kandidat za župana B.B. vplival na voljo volivcev, da glasujejo zanj, in sicer z nakupom dresov in žog. Očita pa se mu tudi dajanje podkupnine v višini 500,00 EUR. Dodatno izpostavlja tudi, da je bila s strani članice VO Č. U.U. seznanjena, da naj bi se v delo VO Č. v drugem krogu volitev z navodili V.V., kako ravnati, vpletal kandidat za župana B.B.. Pritožnici je bila s strani te osebe pokazana komunikacija med njo in V.V. po sms sporočilih, iz katerih je razvidno, da je V.V. članico VO Č. U.U. seznanila, da bo prosila za dopolnitev zapisnika, ker ni bila zapisana situacija z dementno mamo, ker B.B. želi, da se to da zraven, v nadaljevanju komunikacije pa je razvidno, da je V.V. zapisala še, da je B.B. njej rekel, da hoče izpostaviti to situacijo. U.U., ki je bila udeležena v tej komunikaciji z V.V., je pritožnici dovolila, da to komunikacijo fotografira in fotografijo te komunikacije prilaga. Iz nje je torej razvidno, da VO Č. dela ni opravljal neodvisno, temveč pod vplivom navodil kandidata za župana B.B. Takšno ravnanje pa dodatno vzpostavlja dvom v zakonitost izvedenih volitev, zaradi česar pritožnica tudi na tej podlagi predlaga ponovitev volitev ter vztraja pri predlogu, podanem v pritožbi z dne 15. 1. 2019. Predlaga zaslišanje S.S., U.U. in Š.Š.

Bistvene navedbe strank v ponovnem volilnem sporu

8. Po razpisu glavne obravnave je sodišče prejelo pripravljalno vlogo B.B., sedaj stranke z interesom. V tej vlogi izpostavlja, da pritožnica večino pritožbenih razlogov ni vložila v predhodno določenem roku, kot to določa 98. člena ZLV, saj je v zakonitem roku vložila samo ugovor glede očitanih nepravilnosti v zvezi z glasovanjem volivca Z. Glede ugovornih razlogov, ki jih je podala stranka z interesom in ne pritožnica, stranka z interesom ocenjuje, da zaradi tega dejstva pritožnica ne more biti uspešna v svoji pritožbi, saj njeni pritožbeni razlogi niso niti v eni točki razlogi, ki jih je podala v svojem ugovoru na OVK. Sodišče pa se mora prvenstveno osredotočiti na ugovore, kot jih je pritožnica podala skladno z 98. členom ZLV do dne 3. 12. 2018. V zvezi z očitanimi nepravilnostmi v Poročilu o izidu volitev stranka z interesom navaja, da je pri podatkih v Poročilu prišlo zgolj do pravopisnih napak, saj je pred tem predsednik OVK podal obrazložitev popravka pravilnega seštevka oddanih glasovnic v drugem krogu volitev za župana in to ustrezno pojasnil, zaradi česar ocenjuje, da zatrjevane nepravilnosti niso mogle vplivati na pravilen volilni izid. Pritožnica tekom postopka tudi ni zatrjevala, da je OVK volilni rezultat ugotovila drugače, kot so ga predhodno na posamičnih voliščih ugotovili posamezni volilni odbori. Prav tako pritožnica ni izpostavila, da je zaradi napačnega zapisa seštevka veljavnih oddanih glasovnic (namesto 1900 pravilno 2032 glasov) moral biti končni rezultat v njen prid drugačen kot ga je ugotovila OVK, saj je število glasov, ki je pripadalo posameznemu kandidatu v drugem krogu volitev, bilo vseskozi zapisano enako in pravilno, B.B. 1017,O.O. 1015 glasov. V zvezi z zatrjevano nepravilnostjo pritožnice, da naj bi v drugem krogu volitev za župana na volišču D. namesto volivca F.F. glasoval njegov brat G.G., stranka z interesom izpostavlja, da je pritožnica te navedbe podala po roku za vložitev ugovora in da je zaradi navedenega OVK zadevo zgolj odstopila pristojnim organom pregona. Izpostavlja tudi, da iz listinske dokumentacije izhaja, da se drugega kroga volitev nista udeležila niti F.F. niti G.G., kar izhaja iz volilnega imenika in sicer iz zaznambe njune prisotnosti na volišču. Izpostavlja tudi, da za vodenje glasovanja na voliščih skrbijo volilni odbori. Oba kandidata za župana pa sta imela pri volilnih opravilih pravico imenovati svojega predstavnika in zaupnike, ki so zastopali njune interese in so bili (lahko) navzoči pri delu vseh volilnih organov. V zvezi z glasovanjem I.I. na volišču Č. stranka z interesom navaja, da je pritožnica ugovorni razlog glede I.I. umaknila. Umik je razviden iz listinske dokumentacije in zato ga OVK, skladno z 98. členom ZLV, ni obravnavala. Pritožnica je ta dogodek prvič izpostavila in priložila zraven izjavo svojih zaupnikov, datirano na dan 3. 12. 2019. Za poročilo zaupnikov pa se pravzaprav niti ne da ugotoviti, kdaj je dejansko prišlo na sedež občine oziroma OVK. Ugovor zaupnikov tudi ni zabeležen v zapisniku o delu volilnega odbora Č. V zvezi z glasovnico I.I. izpostavlja, da je ravno glede tega primera stranka z interesom vložila tožbo na Upravno sodišče in zato naj se navedbe v predmetni tožbi štejejo kot del navedb stranke z interesom tudi v tem postopku. V zvezi s primerom M.M. na volišču Č. izpostavlja, da je bila njena glasovnica že dvakrat predmet presoje s strani OVK na podlagi ugovora, ki ga je posredovala stranka z interesom kot kandidat za župana dne 3. 12. 2018 in nato še enkrat na podlagi sodbe tega sodišča, ko je OVK posledično in z upoštevanjem navodil sodišča izdala odločbo, zoper to sodbo pa pritožnica do danes ni uveljavljala nikakršnih pravnih sredstev. OVK je ugotovila, da je sporna glasovnica neveljavna. Izpostavlja tudi, da se naknadno notarsko overjena podana izjava te volivke ne more upoštevati, saj bi potem lahko vsak neizvoljeni kandidat izven zakonsko določenih pravil lahko vlagal nove in nove izjave volivcev tako dolgo, dokler se rezultat morebiti ne bi obrnil v njegov prid. V zvezi s primerom P.P. na volišču C. stranka z interesom izpostavlja, da je o tem sodišče že odločalo v zadevi pod opr. št. I U 446/2019; o veljavnosti te glasovnice se sodišče lahko tudi samo prepriča. Sicer pa je, kolikor je stranki z interesom znano, P.P. že pokojna. V zvezi z domnevno nedopustnimi ravnanji tekom volilne kampanje nasprotnega kandidata, to je stranke z interesom, slednji v zvezi z očitkom o obljubah za asfaltiranje ceste zatrjuje, da se ta problem nanaša na vodooskrbo celotnega naselja Ž., ki je edino naselje v občini, ki se napaja iz zasebnega vodohrama, ki je v zelo slabem stanju in pomeni resno ogroženost za vse prebivalce omenjene vasi. Nahaja pa se na območju, do kamor ne vodi cesta, je pa le-ta vrisana v katastru. Gre torej za projekt, ki je absolutno nujen za zdravje ljudi in ki vključuje tudi izgradnjo omenjene ceste in ne za obljubo posameznemu volivcu v zameno za glas na volitvah. Reševanje te problematike namreč stranka z interesom vseskozi postavlja kot prvo prioriteto in je stranka z interesom zgolj prisluhnila temu, da se to vprašanje uredi. Glede očitkov Ž.Ž. stranka z interesom navaja, da nikoli ni kupoval nobenih dresov nobeni športni ekipi, kaj šele, da bi s takšnimi predvolilnimi obljubami podkupoval volivce v zameno za glas. Tudi z očitkom na poskus vplivanja na uradno osebo, in sicer na posamezne člane volilnega odbora Č., stranka z interesom odgovarja, da gre za neresnično trditev s strani pritožnice, saj niti ne razume kako naj bi sploh vplival na delo volilnega odbora v Č. Če bi namreč poskušal kakorkoli vplivati na posamezne člane volilnega odbora, potem mu po vsej verjetnosti ne bi bilo treba sprožiti upravnega spora glede sporne glasovnice v Č.. Opozarja tudi, da pritožnica v pritožbi ni zatrjevala niti ni priložila nobenega dokaza o tem, da so navedene osebe, ki so "domnevno" pisale navedena pisanja, dne 2. 12. 2018 sploh šle na volitve in da so posledično zaradi takšnih očitanih ravnanj volile stranko z interesom in ne pritožnico.

9. Tožena stranka v pripravljalni vlogi glede očitanih nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev izpostavlja, da je šlo v konkretnem primeru za očitno pisno pomoto, s tem, ko je bilo v Poročilu navedeno, da je bilo v drugem krogu oddanih 1912 glasovnic (od tega 1900 veljavnih) in ne 2044, kolikor jih je bilo dejansko oddanih. Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja iz dejstev, da je v Poročilu tožena stranka pravilno navedla vse druge podatke o volilni udeležbi, to je število oseb, ki so glasovale, število oddanih glasovnic, število glasov za posameznega kandidata in število neveljavnih glasovnic, ki se med seboj ujemajo in izkazujejo, da gre zgolj za očitno pisno pomoto, da je v prvem krogu volitev bilo oddanih 1900 veljavnih glasovnic, kar jasno kaže, da je tožena stranka zgolj zmotno prepisala število oddanih veljavnih glasovnic iz prvega kroga in da iz aplikacije Državne volilne komisije (DVK) jasno izhaja, da so pravilni tisti podatki, ki jih je tožena stranka popravila s sklepom z dne 23. 1. 2019, to je, da je bilo oddanih 2044 glasovnic. Zaradi tega odpravljena nepravilnost ni takšna, da bi pri razumnem volivcu vzbudila dvom o zakonitosti volitev in ugotovljenem rezultatu volitev. V zvezi z očitanimi nepravilnostmi na volišču D. tožena stranka v zvezi z glasovanjem F.F. izpostavlja, da je pritožnica te nepravilnosti uveljavljala šele z ugovorom z dne 5. 12. 2018, to je 3 dni po drugem krogu volitev, zaradi česar je s to pritožbeno navedbo prekludirana. Poleg tega iz volilnega imenika za navedeno volišče izhaja, da se F.F. in G.G. drugega kroga volitev nista udeležila. V zvezi z glasovanjem I.I. na volišču Č., tožena stranka poudarja, da je pritožnica omenjene nepravilnosti uveljavljala šele s pritožbo z dne 15. 1. 2019, to je več kot en mesec po drugem krogu volitev, zaradi česar je s to navedbo prekludirana. Pritožnica je dne 2. 12. 2018 sicer res naslovila elektronsko pošto na OVK, vendar pa je že naslednjega dne, 3. 12. 2018, ta ugovor umaknila. Nepravilnost v zvezi z glasovanjem te volivke pa ne izhaja niti iz zapisnika o delu volilnega odbora za volišče Č. V zvezi z glasovanjem M.M. tožena stranka izpostavlja, da je bilo v zvezi s tem vprašanjem že odločeno s pravnomočno sodno odločbo, zaradi česar pravilnosti odločbe z dne 18. 12. 2018 sodišče v tem delu ne sme znova presojati. Zato je to, kakšna je bila notranja volja volivke M.M., v zadevi povsem irelevantno, saj na presojo veljavnosti njene glasovnice ne more vplivati njena kasnejša pisna izjava. V zvezi z glasovanjem P.P. na volišču C. tožena stranka poudarja, da je iz glasovnice navedene mogoče z gotovostjo razbrati njeno voljo, zato ni sporno, za koga je želela glasovati. V zvezi z očitanimi ravnanji v času predvolilne kampanje in vpliva na člane volilnega odbora Č., tožena stranka izpostavlja, da vsaka predvolilna obljuba kandidatov še ne pomeni nezakonitega postopanja kandidata v času predvolilne kampanje, saj tisti, ki obljube daje, lahko to po volitvah uresniči ali pa tudi ne. Glede vplivanja na delo volilnega odbora Č. tožena stranka navaja, da iz dopolnitve pritožbe pritožnice ne izhaja, da bi se nad člani volilnega odbora Č. vršil kakršenkoli nedovoljen pritisk s strani stranke z interesom oziroma da bi takšen pritisk vplival na ravnanje članov volilnega odbora.

10. Na glavni obravnavi dne 4. 12. 2020 so stranke na podlagi poročila sodišča o stanju zadeve, naredile naslednje poudarke k svojim predhodnim vlogam.

11. Pooblaščenec pritožnice je izpostavil, da sta tožena stranka in stranka z interesom po njegovem mnenju vložili pripravljalni vlogi prepozno, pritožnica pa v zvezi s podano pritožbo in dopolnitvijo pritožbe vztraja pri vseh trditvah in dokaznih predlogih, da je najprej treba opraviti ponovno štetje glasovnic in v primeru, da kršitve obstajajo, odrediti tudi ponovne volitve ter pri tem, da so izkazane nepravilnosti v času volilne kampanje kandidata B.B., s katerimi se je vplivalo na voljo vsaj dveh volivcev, in sicer T.T. in njegove žene X.X. Zato podaja tudi nov dokazni predlog, in sicer vpogled v volilni imenik glede glasovanja oziroma udeležbe v drugem krogu s strani navedenih T.T. in X.X.

12. Pooblaščenec tožene stranke je izpostavil, da naj sodišče pripravljalno vlogo z dne 3. 12. 2020 upošteva, saj sodišče v predmetni zadevi odloča v volilnem sporu in ne v upravnem sporu, sicer pa se v izogib ponavljanju tožena stranka sklicuje na svoje navedbe iz pripravljalne vloge in sodišču predlaga, da predmetno pritožbo zavrne iz razloga, ker pri volitvah ni prišlo do nepravilnosti oziroma te niso bile takšne, da bi lahko vplivale na izid volitev. V zvezi z glasovanjem F.F. in J.J. tožena stranka navaja, da Ustavno sodišče v svoji odločbi ni razveljavilo 98. člena ZLV in da je, skladno z ustavno odločbo 100. člen ZLV treba razlagati na način, da je v pritožbenem postopku pred Upravnim sodiščem dopustno uveljavljati zgolj tiste kršitve, ki so bile pravočasno uveljavljene v ugovornem postopku ter predlaga, da se ne dovoli predlagani dokaz z vpogledom v volilni imenik glede volivcev T.T. in X.X.

13. Pooblaščenka stranke z interesom pa je poudarila, da se v izogib ponavljanju v celoti pridružuje navedbam pooblaščenca tožene stranke in da je treba njeno zadnjo pripravljalno vlogo upoštevati.

14. Po opravljenem naroku dne 4. 12. 2020 je pritožnica naslovila na sodišče pripravljalno vlogo, v kateri poudarja, da bi se velika večina njenih očitkov glede ugotovljenega volilnega rezultata in glede napak OVK pri ugotavljanju rezultata ter v Poročilu lahko odpravila s ponovnim štetjem glasovnic z vseh volišč, pri čemer bi ponovno štetje glasovnic vzelo samo nekaj ur dela, kar pa je v primerjavi z dosedanjim trajanjem celotnega postopka zanemarljivo. Navaja, da obstaja tudi dvom v to, ali gre v poročilih OVK, trikrat spremenjenih, res le za pisno napako ali za napačno ugotovljene podatke o številu oddanih glasov in da je to mogoče odpraviti le s ponovnim štetjem vseh glasov, saj je tožena stranka nepravilnosti popravljala brez vsakršnih preverjanj morebitnega dejanskega obstoja pomot le z administrativnimi popravki. Pri tem je neutemeljeno sklicevanje tožene stranke na aplikacijo DVK, saj ta aplikacija vsebuje tiste podatke, ki jih je vnesla tožena stranka, zato to pomeni, da so dvomljivi tudi podatki v aplikaciji DVK. V zvezi z glasovanjem F.F. na volišču D. navaja, da je pritožnica vse pritožbene očitke podala na podlagi 100. člena ZLV in ne na podlagi 98. člena ZLV, tako da je njene ugovorne razloge treba šteti kot pravočasne, to pa izhaja tudi iz 21. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča. Dalje izpostavlja, da vpogleda v volilni imenik ni imela in da je tožena stranka dolžna izkazati, da je prejela zgolj en izvod volilnih imenikov, saj kolikor ji je znano, so volilne komisije vedno prejele (tudi zaradi izvajanja volitev na domu) po več volilnih imenikov za posamezno volišče. V zvezi s primerom I.I. na volišču Č. izpostavlja, da je tudi te pritožbene očitke podala na podlagi 100. člena in ne 98. člena ZLV, tako da so tudi ti očitki pravočasni. Poleg tega je bil ugovor glede te nepravilnosti ustrezno in pravočasno podan tudi s strani zaupnikov pritožnice K.K. in L.L., ki je bil OVK vročen 3. 12. 2019 in torej pravočasen tudi z vidika 98. člena ZLV, kar je pritožnica zatrjevala tudi že v pritožbi na OVK. Pri tem se ji poraja sum, da je šlo za namerno založitev njenega ugovora in da ugovor tudi namerno ni bil evidentiran v evidenco prejete pošte tožene stranke. Vsekakor pa je bil volilni odbor o tem seznanjen. Po 98. členu ZLV pa lahko ugovor poda vsak volivec in oba navedena zaupnika (K.K. in L.L.) sta bila tudi volivca na obravnavanih volitvah in sta tako imela pravico podaje ugovora. V zvezi s primerom M.M. na volišču Č. navaja, da stališče tožene stranke o tem, da o veljavnosti glasovnice M.M. ni več mogoče odločati, nima pravne podlage, saj postane v primeru sodbe rednih sodišč pravnomočen samo izrek sodbe, ne pa tudi njena obrazložitev. Poleg tega meni, da je volilna volja M.M. na njeni glasovnici jasno izkazana in da je volila za pritožnico. Ta volivka torej z notarsko overjeno izjavo ni podala svojega glasu na volitvah, saj je bil ta jasno razviden že iz same glasovnice, temveč je z izjavo pojasnila okoliščine, zaradi katerih je bilo poseženo v njeno izvajanje volilne pravice. Overjena izjava M.M. torej predstavlja le dokaz o okoliščinah dogajanja na volišču, ki so bile zlorabljene za odločitev o neveljavnosti glasovnice. V zvezi s primerom P.P. na volišču C. poudarja, da je pritožnica svoje utemeljitve glede tega podala že v pritožbi in v dopolnitvi pritožbe. Poudarja tudi, da ravnanja, ki jih očita stranki z interesom, ne predstavljajo ravnanj, ki bi bila v času predvolilne kampanje dopustna. V zvezi z vplivanjem na volilni odbor Č. pritožnica navaja, da iz predloženih dokazov jasno izhaja, da je stranka z interesom dala navodila volilnemu odboru, kako ravnati v zvezi z obravnavo glasovnice M.M. in da je volilni odbor tej zahtevi tudi očitno sledil. Vztraja, da argumentacija o pisnih napakah v Poročilu o izidu volitev ni vzdržna in da je zato vzpostavljen takšen dvom v pravilnost Poročila, da bi bilo potrebno ponovno štetje vseh glasovnic. Vsako neskladnost je vedno mogoče popraviti zgolj z matematičnim popravkom, kar je tožena stranka očitno tudi naredila, vendar pa takšno matematično popravljanje napak ne pomeni nujno dejanske odprave napake. V zvezi s primerom F.F. na volišču D. pritožnica vztraja pri dosedanjih navedbah v vlogi, pritožbi in dopolnitvi pritožbe ter predhodnih vlogah v prvem sojenju in se ne strinja s tem, da zaupniki ne morejo vplivati na vsebino zapisnikov o delu volilnega odbora. V zvezi s primerom I.I. na volišču Č. se pritožnica ne bo ponavljala in se sklicuje na dosedanje navedbe ter zavrača očitek, da naj bi bila izjava zaupnikov datirana za nazaj. V zvezi s primerom P.P. na volišču C. meni, da njena težava ni bila v tem, da ne bi mogla svoje volje prenesti na glasovnico, temveč v tem, da niti ni imela volilne volje in se je na glasovnico le podpisala. Vztraja, da so očitane kršitve v njeni pritožbi takšne narave, da lahko vplivajo na izid volitev, saj v nekaterih primerih, ki jih tudi navaja, ni mogoče niti ugotoviti, kako so osebe glasovale, kar ob razliki zgolj dveh glasov lahko pomeni le ponovitev volitev. V zvezi s primerom M.M. na volišču Č. meni, da bi njena glasovnica morala biti veljavna, kar je že bilo utemeljeno. Glede nedopustnih ravnanj tekom volilne kampanje v zvezi z obljubo asfaltiranja ceste T.T. navaja, da obljuba, podana v pisni obliki, ni bila v nobeni povezavi z vodooskrbo. Predlaga tudi vpogled v volilni imenik glede udeležbe zakoncev T.T. in X.X., saj gre v tem primeru za dva sporna glasova, kar je dovolj za razveljavitev volitev, glede na to, da je po spornem Poročilu razlika med pritožnico in stranko z interesom le 2 glasova.

15. Tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi meni, da je stališče pritožnice za ponovno štetje glasov z vseh volišč napačno in ne odraža odločitve Ustavnega sodišča, kar tudi utemeljuje in zato ponovno štetje glasov ni obvezno, predvsem pa v predmetni zadevi ni potrebno. V zvezi z nepravilnostmi v Poročilu o izidu volitev ponovno poudarja, da je šlo pri tem za očitno pisno pomoto, ki je drugače kot z administrativnimi popravki tudi ni mogoče odpraviti. Pri ustvarjanju dokumentov se namreč poslužuje vnaprej pripravljenih vzorcev in zato se napaka zlahka primeri. Glede prekluzije poudarja, da še vedno velja ureditev, da ima ugovor zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora pravico vložiti vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec, saj se je Ustavno sodišče v svoji odločbi opredelilo zgolj in samo do ustavne neskladnosti določb 100., 101. in 102. člena, ki urejajo postopek pritožbe na občinski svet, medtem ko ni presojalo ustavne skladnosti ureditve iz 98. in 99. člena ZLV. Ustavno sodišče torej ni odločilo, da bi bilo mogoče v postopku pred občinskim svetom uveljavljati vse nepravilnosti, torej tudi tiste, ki niso bile uveljavljane v ugovornem postopku pred OVK. Vsled navedenega je pritožnica prekludirana glede uveljavljanja domnevne nepravilnosti v zvezi z glasovanjem I.I. na volišču Č., v zvezi z glasovanjem F.F. na volišču D. pa poudarja, da je tožena stranka za potrebe izvedbe glasovanja v drugem krogu županskih volitev prejela dva izvoda volilnega imenika, od katerih je bil le en posredovan volilnemu odboru na volišču D. V zvezi z glasovanjem I.I. glede glasovanja na volišču Č. tožena stranka izrecno poudarja, da predmetnih izjav zaupnikov pritožnice, to je K.K. in L.L., tožena stranka ni prejela 3. 12. 2018, to je v roku iz 98. člena ZLV in v zvezi z glasovanjem M.M. na volišču Č. tožena stranka vztraja pri tem, da je bila glasovnica upravičeno izločena kot neveljavna, v zvezi z glasovanjem P.P. na volišču C. pa tožena stranka vztraja pri tem, da je bila glasovnica upravičeno upoštevana kot veljavna. Tudi glede očitanih ravnanj v času predvolilne kampanje županskega kandidata ponovno navaja, da domnevni pritiski na člane volilnega odbora v zapisniku konkretnega volilnega odbora niso protokolirani.

16. V pripravljalni vlogi stranka z interesom odločno nasprotuje ponovnemu štetju glasov, saj bi bil tak ukrep nesorazmeren v že pridobljenih pravicah stranke z interesom ter poudarja, da je bilo celotno volilno gradivo, vključno z vsemi glasovnicami, posredovano na različne naslove in da niti ni več garancije, da sploh obstaja še celotno gradivo in vse glasovnice. Ponovno tudi poudarja, da je bilo število glasov, ki je pripadalo posameznemu kandidatu v drugem krogu volitev, skozi vsa poročila zapisano enako in to pravilno. Ker je pritožnica v zadnji pripravljalni vlogi na novo predlagala zaslišanje številnih prič, navaja, da je po mnenju stranke z interesom glede teh dokazov pritožnica prekludirana. Ponovno se tudi podrobno opredeljuje glede očitanih nepravilnosti v zvezi z glasovanjem F.F., I.I., M.M. in P.P.. V zvezi z domnevno nedopustnimi ravnanji tekom volilne kampanje nasprotnega kandidata, stranka z interesom navaja, da je bila zoper njo podana kazenska ovadba na PU ..., vendar je preiskava pokazala, da stranka z interesom ni storila nobenega kaznivega dejanja. Ponovno tudi poudarja, da je izvedbo asfalta do vodohrama in do gospodarstva T.T. in X.X. že v prejšnjem mandatu, ko je bila županja pritožnica, predlagal občinski svetnik S.S. in je stranka z interesom T.T. obljubila, da bo dokončala aktivnosti, ki jih je začela pritožnica.

17. Pritožnica v zadnji pripravljalni vlogi ponovno vztraja pri ponovnem štetju glasovnic, ker da zgolj z administrativnimi popravki nepravilnosti ugotovljenega izida volitev in podatkov v Poročilu niso odpravljene ter vztraja pri tem, da glede na stališča Ustavnega sodišča, zapisanih v odločbi, ni prekludirana z nobenim pritožbenim razlogom ter meni, da je nesporno izkazana kršitev o dani konkretni volilni obljubi nasprotnega kandidata.

18. Tožena stranka v zadnji pripravljalni vlogi vztraja pri tem, da v konkretnem primeru ni treba ponovno šteti glasovnic, da se podatki na portalu DVK v celoti skladajo s podatki iz Poročila o izidu volitev ter da je šlo pri napakah v poročilu zgolj za administrativne napake ter vztraja pri tem, da je tožnica prekludirana glede trditev in dokazov, ki jih ni uveljavljala v predhodnem ugovornem postopku iz 98. člena ZLV. Glede glasovanja na posameznih voliščih vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Glede očitanih ravnanj v času predvolilne kampanje vztraja kot do sedaj.

K odločitvi sodišča

19. Pritožba ni utemeljena.

20. Sodišče v tem volilnem sporu odloča o pritožbi z dne 15. 1. 2019 in dopolnitvi pritožbe z dne 23. 1. 2019 pritožnice zoper odločitvi OVK z dne 5. 12. 2018, s katerima je ta na podlagi ugovora kandidata B.B. neveljavno glasovnico na volišču C. razglasila za veljavno (glasovanje P.P. – op. sodišča), glasovnico na volišču Č. pa je razglasila za neveljavno (glasovanje M.M. – op. sodišča), ter zoper Poročilo OVK z dne 19. 12. 2018 o izidu rednih lokalnih volitev za župana, ki so bile dne 2. 12. 2018.

21. V pritožbi z dne 15. 1. 2019 pritožnica uveljavlja tudi kršitev zaradi domnevnega nepravilnega glasovanja F.F. na volišču D. in nepravilnosti pri glasovanju I.I. na volišču Č. V dopolnitvi pritožbe pritožnica zatrjuje tudi nedopustna ravnanja drugega kandidata B.B. v volilni kampanji.

22. Sodišče je opravilo glavno obravnavo na dveh narokih, na katerih se je opredelilo do vseh dokaznih predlogov strank, upoštevalo vse navedbe strank in jih presodilo ter izvedlo potrebne dokaze o spornih relevantnih dejstvih.

23. V nadaljevanju se sodišče opredeljuje do vseh posameznih s strani pritožnice uveljavljanih kršitev.

Glasovanje P.P. na volišču C.

24. Po presoji sodišča ni utemeljen pritožničin ugovor v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo pri glasovanju v primeru volivke P.P. na volišču C. Po mnenju pritožnice bi bilo treba to glasovnico, ki je bila razglašena za veljavno, razglasiti za neveljavno, ker navedena volivka ni glasovala v skladu z navodili za glasovanje in torej svoje volje ni izrazila na nedvoumen način.

25. Glede glasovanja na voliščih in ugotavljanja volilnega izida 75. in 84. člen ZLV določata, da se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Na tej podlagi se torej smiselno uporabljajo tudi določbe ZVDZ o glasovanju na voliščih. V 76. členu ZVDZ je določeno, da sta neveljavni neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval (prvi odstavek); glasovnica pa je veljavna tudi, če je volivec glasoval na drugačen način, kot je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, če je iz nje jasno razvidno, za katerega kandidata je glasoval (drugi odstavek).

26. Tudi sodišče, po vpogledu v glasovnico volivke P.P. na glavni obravnavi, sodi, da je kljub temu, da volivka ni obkrožila zaporedne številke pred imenom kandidata, mogoče dovolj zanesljivo razbrati njeno izraženo volilno voljo. S tem, ko se je volivka z imenom in priimkom podpisala neposredno (tik) nad ime kandidata B.B., je po presoji sodišča jasno izrazila svojo voljo, da daje svoj glas temu kandidatu. Glede na razporeditev obeh kandidatov na glasovnici je bila s tem nedvoumno izražena volja volivke v času volitev. OVK je zato to glasovnico utemeljeno štela za veljavno. Pritožbeni očitek v zvezi z glasovanjem te volivke na navedenem volišču torej po presoji sodišča ni utemeljen. Sodišče je pritožničine dokazne predloge zavrnilo. Dokazni predlog za zaslišanje prič je zavrnilo, ker je odločitev OVK o veljavnosti navedene glasovnice lahko dokazana le z zapisnikom (seja z dne 5. 12. 2018). Dokazni predlog za vpogled v izjavo zaupnika Z.Z. je sodišče zavrnilo, ker je po ZVDZ (80. člen) sodelovanje zaupnika omejeno le na možnost podaje pripomb na zapisnik volilnega odbora, s čemer zaupnik - glede na zakonsko ureditev - izčrpa svojo vlogo na volitvah; na obstoj pripomb zaupnika v zapisniku volilnega odbora pa se pritožnica ne sklicuje. Dokazni predlog za ugotovitev avtentične volje P.P. pa sodišče zavrača ob sklicevanju na drugi odstavek 76. člena ZVDZ.

Glasovanje M.M. na volišču Č.

27. Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnost pri glasovanju v primeru volivke M.M. na volišču Č. Po vpogledu na glavni obravnavi v glasovnico te volivke se sodišče strinja z odločitvijo OVK, da gre za neveljavno glasovnico, saj volja te volivke na njeni glasovnici ni jasno izražena, kajti opredeljevala se je (z obkrožanjem zaporednih številk pred imenom in priimkom) do obeh kandidatov. Pritožnica je sicer k pritožbi priložila tudi pisno izjavo M.M. in N.N., da je želela glasovati za pritožnico, vendar sodišče sodi, da se volilna volja lahko izrazi le z glasovnico na samem volišču (drugi odstavek 76. člena ZVDZ) in ne tudi s kasnejšo izjavo (dano po volitvah) volivca, zato sodišče ta pritožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Sodišče je dokazne predloge pritožnice zavrnilo. Dokazni predlog za zaslišanje prič o odločanju o neveljavnosti glasovnice te volivke je zavrnilo, ker je odločitev o tem lahko dokazana le s poročilom OVK z dne 19. 12. 2018 (12. redna seja). Dokazni predlog za vpogled v notarsko overjeno izjavo M.M. in N.N. z dne 27. 12. 2018 je sodišče zavrnilo ob sklicevanju na drugi odstavek 76. člena ZVDZ; kolikor pa je z njo pritožnica dokazovala tudi zatrjevane nepravilnosti pri delu volilnega odbora, bi to mogla izkazovati le z zapisnikom volilnega odbora ter protokoliranimi pripombami (zaupnikov) v njem. Dokazni predlog za zaslišanje prič (U.U., Y.Y. in W.W.) pa je sodišče zavrnilo, ker glede na prešibko trditveno podlago o vplivanju drugega kandidata za župana na delo volilnega odbora in izvedeni dokaz z vpogledom v SMS komunikacijo ter glede na odsotnost trditev o izvedenih popravkih zapisnika o delu volilnega odbora (kot rezultatu zatrjevanega vplivanja) ni bilo zadostne podlage za nadaljnje dokazovanje zatrjevane nepravilnosti na volišču, ki bi vplivala na volilni izid. Upoštevaje pri tem tudi, da so se brez vsake podlage izkazale tudi trditve pritožnice, da je zatrjevano vplivanje rezultiralo v razglasitvi glasovnice M.M. za neveljavno, kajti iz Poročila OVK z dne 19. 12. 2018, točka IV., izhaja drugače, da je namreč OVK tako presodila glede na sodbo tega sodišča I U 2454/2018 z dne 13. 12. 2018.

Poročilo o izidu volitev

28. Pritožnica v pritožbi zatrjuje tudi nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev drugega kroga z dne 2. 12. 2018, ker to Poročilo z dne 19. 12. 2018 in popravni sklep z dne 23. 1. 2019 vsebujeta kar tri različne podatke o številu veljavnih glasovnic, kar vzbuja dvom o zakonitosti volitev in ugotovljenega rezultata volitev, zaradi česar naj bi vsak razumen volivec podvomil o poštenosti volitev in volilnega izida. Zato bi bilo treba opraviti ponovno štetje vseh glasovnic z vseh volišč.

29. Zakoniti zastopnik tožene stranke Q.Q. je na zaslišanju izpovedal, da je OVK Poročilo o izidu volitev za župana pripravljala na podlagi prevzetega gradiva, ki so ga OVK predložili člani volilnih odborov, tako da so se vsi potrebni podatki vpisali v predvidene evidence in je nato tajnik OVK pripravil osnutek poročila, ki ga je OVK obravnavala na svoji seji in ga tudi potrdila, pri čemer je bil sam prisoten pri prevzemu gradiva in na seji OVK. Poročilo je tudi pregledal, vendar je očitno tudi nekaj spregledal. Takoj ko so opazili napako, so jo poskušali sanirati s popravnim sklepom. Napako, ki se je pripetila, pripisuje človeškemu faktorju. Poudaril je, da vsebinsko s Poročilom ni nič narobe, kar je povedal tudi na Občinskem svetu pri predstavitvi Poročila. Iz zapisnikov VO pobrani podatki so bili tudi vneseni v aplikacijo DVK. Nadalje je izpovedal, da se je volilni rezultat ugotavljal pred izdelavo Poročila in da je Poročilo samo dokument, na katerem so zapisani rezultati, ki so bili že prej ugotovljeni. Volilni rezultat ni nikdar bil sporen.

30. Sodišče zato, ob izkazanosti ustreznih podatkov v volilnem gradivu in ob prepričljivi izpovedbi predsednika OVK, da je v Poročilu prišlo zgolj do napačnega zapisa volilnih rezultatov (ki so bili že prej ugotovljeni) in da sam volilni rezultat nikoli ni bil sporen (B.B. 1017 glasov, O.O. 1015 glasov), sodi, da gre v Poročilu pri zapisu veljavnih glasovnic za očitno pisno (administrativno) pomoto, ki je bila s popravnim sklepom ustrezno popravljena in je v izreku popravnega sklepa število veljavnih glasovnic pravilno popravljeno na 2032. Res je sicer, da je nato v obrazložitvi popravnega sklepa število veljavnih glasovnic (spet) nepravilno zapisano, saj je namesto pravilno 2032 glasovnic nepravilno zapisano: 2300 veljavnih glasovnic, vendar pa je tudi to napako zaslišani predsednik OVK ustrezno pojasnil. Tako v Poročilu kot tudi v popravnem sklepu pa je navedeno, da je bilo za župana oddanih 2044 glasovnic (2032 veljavnih in 12 neveljavnih glasovnic). Glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni ugovor o nepravilnostih v Poročilu o izidu volitev in v popravnem sklepu. Sama ugotovljena administrativna napaka v Poročilu z dne 19. 12. 2018, popravljena s sklepom o popravi pomote z dne 23. 1. 2019, tako ne daje nikakršne podlage za dvom v volilni rezultat, ki bi terjal ponovno štetje glasovnic z vseh volišč ter je zato sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.

Glasovanje F.F. na volišču D.

31. Nadalje pritožnica zatrjuje tudi nepravilnosti na volišču D., ko naj bi namesto volivca F.F. glasoval njegov brat G.G. Sodišče je na naroku dne 12. 3. 2021 izvedlo s strani pritožnice predlagani dokaz, in sicer vpogled v volilni imenik za volišče D. za drugi krog volitev z dne 2. 12. 2018 in ugotovilo, da se F.F. in G.G. volitev nista udeležila, saj njunih podpisov v volilnem imeniku ni, iz vpogledanega zapisnika o prevzemu gradiva z dne 30. 11. 2018 pa izhaja, da so člani volilnega odbora za to volišče prevzeli samo en izvod volilnega imenika (sestavljen iz treh delov); torej po presoji sodišča do nepravilnosti pri glasovanju navedenega volivca na tem volišču ni moglo priti. Sodišče še pojasnjuje, da je navedeni pritožničin ugovor, glede na stališče Ustavnega sodišča v zgoraj navedeni odločbi (tč. 21, 32), štelo kot pravočasen, čeprav ga je pritožnica najprej uveljavljala šele v pritožbi zoper odločitev OVK, in da torej pritožnica z njim ni prekludirana.

Glasovanje I.I. na volišču Č.

32. Tožnica dalje zatrjuje nepravilnost na volišču Č. v zvezi z glasovanjem volivke I.I., kjer naj bi ji J.J. preprečil glasovanje po lastni volji s tem, da naj bi zavpil "ne to" in posegel v njeno glasovanje s svojo roko. Navaja, da sta to nepravilnost na volišču zaznala njena zaupnika na tem volišču, ki sta o tem tudi podala pisno izjavo z dne 3. 12. 2018, na to opozorila volilni odbor in zahtevala, da se to evidentira v zapisniku volišča, vendar volilni odbor dogodka v zapisniku ni evidentiral. Glede zaupnikov iz Navodil DVK v zvezi z glasovanjem na volitvah izhaja, da je pri delu volilnega odbora lahko navzoč zaupnik kandidata. Zaupnik lahko spremlja delo volilnega odbora v vseh fazah, od priprave volišča do konca dela volilnega odbora. Na nepravilnosti opozori predsednika volilnega odbora ali drugega člana volilnega odbora, če predsednik ni navzoč, ne sme pa se kakorkoli vmešavati v delo volilnega odbora in dajati pojasnil ali navodil volivcem in podobno (77. člen ZVDZ). Če zaupnik z odločitvijo predsednika ni zadovoljen, lahko zahteva, da se njegovo opozorilo in odločitev predsednika vpišeta v zapisnik. Sodišče ugotavlja, da v zapisniku o delu VO Č. ni zapisanega ničesar o eventualnem dogodku v zvezi z volivko I.I. Vkolikor sta pritožničina zaupnika menila, da je šlo za nepravilnost, bi morala vztrajati pri tem, da se to zapiše v zapisnik volilnega odbora, ne pa o tem dajati svoje kasnejše izjave, kot sta storila, in v njej celo preko meja pooblastil zaupnika podajala mnenje o tem, da glas I.I. ne more biti veljaven. Kolikor pa pritožnica uveljavlja, da sta K.K. in L.L. kot volivca podala ugovor na OVK, o katerem ni bilo odločeno, pa za to nima pravnega interesa ter gre za nedovoljeno navedbo. Glede na navedeno je pritožničin ugovor, ki se nanaša na očitano nepravilnost na volišču Č. v zvezi z volivko I.I., neutemeljen. Zato je sodišče pritožničin dokazni predlog za zaslišanje (navedenih) prič zavrnilo kot neprimeren dokaz, saj se nepravilnosti na volišču dokazujejo z volilnim gradivom in ne z naknadnimi izjavami prič. Sodišče še pojasnjuje, da je navedeni pritožničin ugovor, glede na stališče Ustavnega sodišča v zgoraj navedeni odločbi (tč. 21, 32), štelo kot pravočasen in da torej pritožnica z njim ni prekludirana.

Volilna kampanja

33. Pritožnica nadalje zatrjuje tudi nepravilnosti oziroma nedopustna ravnanja drugega kandidata za župana, to je stranke z interesom v tem volilnem sporu, tekom volilne kampanje, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, voljo volivcev in rezultat volitev. Navaja, da je dne 21. 1. 2019 prejela notarsko overjeno izjavo S.S., da je kandidat B.B. v času pred volitvami na obisku pri Š.Š. T.T. v zameno za glas obljubil asfalt do njegove hiše v letu 2019. To izjavo si je Š.Š. zapisal v svojo beležko. V roke pritožnice pa sta prišli tudi dve pismi, eno s podpisom Alojz, drugo pa s podpisom Ž.Ž., iz katerih izhaja, da je kandidat za župana vplival na voljo volivcev, da naj glasujejo zanj, z nakupom dresov in žog, na izjavi Ž.Ž. pa se očita tudi dajanje podkupnine v višini 500 EUR.

34. Sodišče ugotavlja, da je v zvezi z očitanimi nepravilnostmi oziroma pravno nedopustnimi ravnanji v volilni kampanji nasprotni kandidat, B.B., v dokazne namene predložil Poročilo MNZ, PU ..... z dne 11. 12. 2019, naslovljeno na ODT ... (v zvezi s predhodno prijavo kaznivega dejanja), ki ga je sodišče na glavni obravnavi vpogledalo, in iz katerega izhaja, da PU .... pri županskem kandidatu B.B. ni mogla potrditi vseh znakov za obstoj kaznivega dejanja kršitve proste odločitve volivcev po 151. členu KZ-1 ali katerega drugega kaznivega dejanja.

35. Vendar pa je Ustavno sodišče v odločbi Up-676/19, U - I - 7/20 izpostavilo, da je v volilnem sporu dovoljeno s pravnimi sredstvi uveljavljati tako nepravilnosti, ki so kršitve pravil volilne kampanje, ki jih določa ZVRK, pa tudi druga (pravno) nedopustna ravnanja, ki so kot prekrški ali celo kazniva dejanja določena v drugih predpisih, in ki so lahko predmet presoje v prekrškovnih in kazenskih postopkih. Ne glede na to pa, če je zatrjevana nepravilnost lahko predmet presoje v prekrškovnem ali kazenskem postopku, jo mora sodišče v volilnem sporu obravnavati, vendar z drugega vidika in v drugačnem obsegu, kot se take nepravilnosti presojajo v prekrškovnem in kazenskem postopku. Pri tem pa uvedba prekrškovnega ali kazenskega postopka ni procesna predpostavka za uveljavljanje teh nepravilnosti v volilnem sporu. V okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo je navedla stranka, mora sodišče v volilnem sporu ugotoviti, ali so bile nepravilnosti storjene in ali so oziroma ali bi lahko vplivale na volilni izid.

36. Ni sporno, da pritožnica drugemu kandidatu na volitvah ne očita kršitev pravil volilne kampanje, določenih z ZVRK, pač pa druga ravnanja, za katera meni, da so v volilni kampanji nedopustna.

Obljuba asfalta

37. Pritožnica je kot nepravilnost zatrjevala, da je nasprotni kandidat B.B. podal obljubo asfalta do hiše T.T. proti obljubi glasu in se v dokazne namene sklicevala na zapis v beležki Š.Š. Sodišče je ta zapis vpogledalo in glede njegovega obstoja (v vsebini, kot se glasi: „Pri Š.Š. smo obljubili asfalt do T. hiše, ki je odmerjena v dolžini 250 m. V letu 2019.“ izključilo vsak dvom. Vendar pa iz zapisa ne izhaja, da bi bila obljuba dana proti obljubi glasu. Podlage za tak zaključek sodišče ni našlo niti po izvedbi dokazov z zaslišanjem pritožnice, B.B. in Đ.Đ.

38. Pritožnica je sicer izpovedala, da v času njenega županovanja ni bilo predvideno asfaltiranje predmetne nekategorizirane poti, nasprotno temu pa je B.B. izpovedal, da je šlo za obljubo investicije v javno dobro in v javno infrastrukturo in da je to investicijo aktualna občinska struktura že prej začela izvajati, kar je zaslišana priča Đ.Đ. v celoti potrdil ter izpovedal, da se je vprašanje vodohrama in poti do njega urejalo že več let, pri čemer gre za javno pot, kategorizirano že od leta 2013, kar mu je znano kot občinskemu svetniku iz prejšnjih mandatov ter da to pot uporablja kakšnih 8 uporabnikov in vzdrževalec vodohrama.

39. Ker je obstoj zapisa o obljubi asfalta dejstvo, ki ni sporno, je sodišče kot nepotrebne zavrnilo dokaze z zaslišanjem prič S.S. in Š.Š. ter z izvedencem grafologom.

40. Glede na prej navedene izvedene dokaze sodišče dajanja obljube asfalta ni presodilo kot nedopustnega ravnanja v volilni kampanji. Sodišče obljube, da se asfaltira kategorizirana javna pot, ki je namenjena več uporabnikom, česar vse pritožnica ni konkretizirano prerekala, ni presodilo kot nepravilnosti, saj je bila po njegovi presoji obljuba asfalta dana v okviru seznanjanja županskega kandidata z aktualno problematiko lokalne skupnosti ter načrtovanja rešitev problematike.

41. Ker sodišče ni presodilo, da bi z obljubo asfalta bila storjena nepravilnost, je kot nepotrebno in nerelevantno odpadlo ugotavljanje vpliva ravnanja drugega županskega kandidata na volilni izid ter je sodišče zavrnilo dokazni predlog pritožnice za vpogled v volilni imenik glede glasovanja T.T. in njegove žene X.X.

Dajanje podkupnin

42. Ne glede na šibko pritožničino trditveno in dokazno podlago za B.B. očitano nedopustno ravnanje dajanja podkupnin NK (nakup žog, dresov, 500 Eur), ki je izhajala oziroma predstavljala dve slabo razumljivi in slabo čitljivi pisanji v rokopisu, ki ju je pritožnica predložila, in sicer pisanji s podpisoma Alojz (iz pisanja izhaja, da je avtor izvedel, naj bi podkupnino, drese, žoge, po naročilu B.B. dal nekdo drug) ter Ž.Ž. (pisanje se nanaša na „udbovce“, med drugim B.B., ki naj bi dali podkupnino, po času in kraju, kdaj in kje, neopredeljeno), je sodišče v dokazne namene zaslišalo pričo Ć.Ć. kot predsednika NK. Ta je zanikal, da bi NK z B.B. kdaj koli poslovno sodeloval in da bi B.B. za NK prispeval denarna sredstva, drese ali žoge, kajti žoge so dobili od Agencije ...., drese pa je plačal on sam iz lastnega podjetja. Opisana prešibka trditvena podlaga, podana s strani pritožnice, in izvedeni dokazi (vpogled v anonimna pisanja, brez zadostnih podatkov za identifikacijo avtorjev, zaslišanje priče) niso dajali podlage za izvedbo nadaljnjega dokazovanja s poizvedbo o sredstvih, prejetih na račun NK, saj sodišče glede na ugotovljeno stanje stvari dokaza ni štelo kot primernega. Zatrjevanega nedopustnega ravnanja županskega kandidata B.B. tako pritožnici ni uspelo dokazati, zato je kot nepotrebno odpadlo tudi ugotavljanje morebitnega vpliva na volilni izid.

Sklepno

43. Po vsem navedenem sodišče sodi, da v postopku volitev za župana Občine A. v drugem krogu volitev ni prišlo do zatrjevanih nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev z dne 19. 12. 2018, niti ne do zatrjevanih nepravilnosti v zvezi z glasovanjem volivcev P.P., M.M., F.F. in I.I. na navedenih voliščih, kot tudi ne do zatrjevanih nepravilnosti nasprotnega kandidata v okviru volilne kampanje. Ker nepravilnosti v postopku volitev in v okviru volilne kampanje drugega kandidata za župana sodišče ni ugotovilo, pritrjuje volilnemu izidu, ki ga je ugotovila OVK, kot verodostojnemu. Glede na določeni način izvršitve odločbe Up-676/19, U-I-7/20 z dne 4. 6. 2020, tč. 3 izreka, ima Upravno sodišče v takem primeru pooblastilo, da pritožbo zavrne. Sodišče dodaja, da se je o neobstoju vseh zatrjevanih nepravilnosti v postopku volitev in v okviru volilne kampanje lahko prepričalo z vpogledom v volilno gradivo ter zaslišanjem vseh strank postopka in prič, ter da je ostal dokaz, na katerem je pritožnica vztrajala ves čas volilnega spora, za ponovno štetje vseh glasovnic drugega kroga volitev, neprimeren in neustrezen. Namreč pritožnica ga je uveljavljala ob pavšalnem zatrjevanju, da „bi se velika večina očitkov glede ugotovljenega volilnega rezultata in glede napak OVK pri ugotavljanju rezultata ter v Poročilu lahko razjasnila s ponovnim štetjem glasovnic“ ter da z administrativnimi popravki nepravilnosti v Poročilu niso odpravljene, pa tudi ob sklicevanju na primer občine, v kateri se je ugotovila napaka pri štetju glasovnic. Vendar pa ponovno štetje glasovnic ni dokaz, ki bi bil primeren za presojo (ne)veljavnosti identificiranih glasovnic (P.P., M.M.) ter tudi ne za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri delu volilnega odbora, ki se dokazujejo z zapisniki volilnih odborov in volilnim imenikom (I.I., F.F.) ter tudi ne za ugotavljanje, ali je napaka v Poročilu mogla biti popravljena s popravnim sklepom kot administrativna napaka. Ponovno štetje glasovnic tudi ni primeren dokaz, s katerim bi se ugotavljala (preizkušala) verodostojnost ugotovljenega volilnega izida v primeru zatrjevanih nepravilnosti v volilni kampanji, ki niso bile ugotovljene. Če obstoj nepravilnosti ni ugotovljen, pa zgolj majhna razlika v številu glasov v volilnem rezultatu tudi ne more biti razlog za arbitrarno preverjanje pravilnosti ugotovljenega volilnega izida s ponovnim štetjem glasovnic.

44. Sodišče je zato presodilo, da je pritožba pritožnice neutemeljena in jo je zato, ob smiselni uporabi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

45. Ker je sodišče pritožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

46. O stroških zaslišanih prič bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

Datum zadnje spremembe:

21.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 446/2019-22
• UPRS Sodba II U 430/2022-10
• UPRS sodba IV U 58/2015