<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba II U 145/2016

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:II.U.145.2016
Evidenčna številka:UM0012822
Datum odločbe:18.01.2017
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.), Melita Ambrož
Področje:OKOLJSKO PRAVO
Institut:ohranjanje narave - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - društvo, ki deluje v javnem interesu - sodelovanje javnosti v postopku

Jedro

V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-128/2014/38 z dne 15. 3. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je Ministrstvo za okolje in prostor zavrglo vlogo tožeče stranke z dne 3. 3. 2016 za priznanje stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (AN OVE). Iz obrazložitve izhaja, da ima tožeča stranka na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 215-8/2015 z dne 2. 4. 2015 status nevladne organizacije na področju ohranjanja narave, ki deluje v javnem interesu. Ministrstvo ugotavlja, da tožeča stranka s tem statusom ne izkazuje na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi, pač pa javni interes oziroma javno korist. Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) v členih 40 do 48 v postopku celovite presoje vplivov na okolje nevladnim organizacijam ne daje druge pravice udeležbe v postopkih, kot jo daje splošni javnosti. Glede na to je s sklicevanjem na 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 2. točko prvega odstavka 129. člena tega zakona vlogo tožeče stranke zavrglo.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da z zgoraj navedenim sklepom o njeni zahtevi ni bilo odločeno, kar predstavlja samostojno kršitev postopkovnih pravil in razlog za odpravo izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka je svoj zahtevek vložila na podlagi podeljenega statusa društva po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON), ki tožeči stranki daje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Pri postopku celovite presoje vplivov na okolje za akcijski načrt za obnovljive vire energije gre za upravni postopek (plan), ki ima vpliv na naravo oziroma njeno ohranjanje. Tožeča stranka je društvo, ki je ustanovljeno v javnem interesu, in deluje na področju obvarovanja reke Mure in njenega sonaravnega razvoja, kar bi bilo ob izvedbi načrtovanih posegov (zlasti HE Hrastje Mota na reki Muri) v povezavi z varovanimi območji Natura 2000 najbolj prizadeto. Za ohranitev biodiverzitete in sonaravni razvoj je potrebno sodelovanje civilne družbe, ki ima podeljen ustrezni status kot tretjega stebra odločanja v okoljskih postopkih. Šele s tem se zagotovi ustrezna in kvalitetna priprava okoljskih načrtov in presoja vseh potrebnih vidikov. Ker ima tožeča stranka pridobljen status po ZON, ima pravico udeleževati se predmetnega postopka celovite presoje vplivov na okolje na podlagi tretjega odstavka 137. člena ZON. To pa izhaja tudi iz drugega odstavka 40. člena ZVO-1, v zvezi z 51. členom ZVO-1, ter drugim odstavkom 33.a člena ZON v zvezi s 101., 101.a, 101.b in 101.c členom tega zakona. Pri tem pa je treba upoštevati tudi Aarhuško konvencijo, katero je Republika Slovenija ratificirala v letu 2004. Podredno tožeča stranka predlaga, da se postavi predlog za predhodno odločanje sodišču EU na podlagi 267. člena PDEU. Tožeča stranka sodišču predlaga, da samo odloči o zadevi oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da bi morale nevladne organizacije ločiti splošne plane in programe od projektov. V postopkih celovite presoje vplivov na okolje lahko nevladne organizacije sodelujejo skupaj z vso javnostjo, v postopkih projektne presoje vplivov na okolje, kjer gre za konkretne posege v okolje, pa kot stranke v postopku. V obravnavani zadevi ne gre za poseg v naravo, v primeru posega se namreč izdaja naravovarstveno soglasje. Tukaj gre šele za program za obnovljive vire, ki posameznih posegov ne določa. Gre torej za strateški dokument, na katerega lahko poda mnenje vsa javnost.

4. Tožba je utemeljena.

5. Strokovna in ljubiteljska društva na področju ohranjanja narave opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presegata uresničevanje interesov članov društva (prvi odstavek 137. člena ZON). Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih (tretji odstavek 137. člena ZON). Minister podeli društvu, ki izpolnjuje pogoje, status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo (prvi odstavek 138. člena ZON).

6. V predmetni zadevi ni sporno, da ima tožeča stranka status društva iz 137. člena ZON, sporno vprašanje v obravnavani zadevi pa je, ali je tožeča stranka upravičena do udeležbe v postopku celovite presoje vplivov na okolje.

7. Celovito presojo vplivov na okolje je treba izvesti v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive. V postopku celovite presoje vplivov na okolje se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine za plan, za katerega je treba pridobiti potrdilo ministra o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje (prvi odstavek 40. člena ZVO-1). Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države (ali občine) za tam navedena področja (tudi energetike), če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami 51. člena tega zakona, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (drugi odstavek 40. člena ZVO-1). Slednji predpis je ZON, ki presojo sprejemljivosti za plane ureja v 33a, 101, 101.a, 101.b in 101. c členu.

8. Sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje ureja 43. člen ZVO-1, ki določa, da mora pripravljalec plana po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila (41. in 42. člen ZVO-1) v postopku sprejemanja plana javnosti omogočiti seznanitev s planom in okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, ter zagotoviti njihovo javno obravnavo. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dejati mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo (tretji odstavek 43. člena ZVO-1). V postopku celovite presoje vplivov na okolje o zadevi odloči ministrstvo na podlagi drugega odstavka 46. člena ZVO-1 z odločbo, s katero potrdi sprejemljivost plana, če presodi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, oziroma v nasprotnem primeru potrditev zavrne.

9. Pravice društva, ki deluje v javnem interesu (138. člen ZON), opredeljuje tretji odstavek 137. člena ZON. Ta daje tem društvom pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. V 43. členu ZVO-1 je sicer opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku. Da v obravnavanem primeru ne gre za upravni postopek, iz izpodbijanega akta ne izhaja.

10. Pritrditi je treba tožeči stranki, da z izpodbijanim sklepom po vsebini o njeni zahtevi za priznanje stranskega udeleženca ni bilo odločeno, saj zavrženje vloge pomeni, da organ vloge po vsebini sploh ni obravnaval. Z izpodbijanim aktom je bila vloga tožeče stranke zavržena, pri tem pa navedeni razlogi preizkusa takšne odločitve ne omogočajo. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ob pravilni uporabi materialnega prava, to je zgoraj citiranih določb ZON in ZVO-1, o vlogi tožeče stranke vsebinsko odločiti.

11. Glede sklicevanja tožene stranke na vsebino evropskih direktiv v odgovoru na tožbo sodišče pripominja še, da se bo toženka glede na pravno naravo direktiv morala pri odločanju v prvi vrsti opreti na veljavne slovenske pravne norme, s katerimi so bile te direktive prenesene v nacionalni pravni red, in pri tem upoštevati možnost, da te norme lahko dajejo tožniku širše pravice, kot izhajajo neposredno iz direktiv (tako stališče je sodišče že zavzelo v zadevi I U 278/2016).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.


Zveza:

ZUP člen 43. ZON člen 137, 138. ZVO-1 člen 40, 43.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.02.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAyNzEx